Tiskane izdaje
Za svetovno avtomobilsko industrijo bo leto 2017 najbolj zahtevno po zadnji finančni krizi, ki so jo mnogi znani proizvajalci preživeli šele po izdatni pomoči države in radikalnem finančnem prestrukturiranju.
V ZDA ustvari avtomobilska industrija tri odstotke BDP in pet odstotkov delovnih mest, v Nemčiji 14 odstotkov BDP in 18 odstotkov izvoza, vsako sedmo delovno mesto pa je posredno ali neposredno odvisno od avtomobilske industrije. Izmed 40 industrijskih panog je avtomobilska industrija na drugem mestu, ko gre za naložbe v raziskave in razvoj. V Sloveniji za nov avto delamo v povprečju leto dni, za osebna vozila pa gospodinjstva namenimo največ izdatkov v EU, in sicer kar 11 odstotkov mesečnega dohodka.
Proizvajalce avtomobilov in avtomobilskih delov uvrščamo v sektor trajnih potrošnih dobrin, znotraj katerega imajo petinski delež, medtem ko sektor dosega okoli 11-odstotni delež v globalnih delniških skladih. Avtomobilski proizvajalci so od konca krize v letu 2009 povečevali proizvodnjo po okoli štiri odstotke letno, donosi njihovih delnic so v tem času v evrih dosegli 125 odstotkov, s čimer so zaostali tako za delniškim trgom (+150 odstotkov), še bolj pa za donosom sektorja trajnih potrošnih dobrin (+260 odstotkov).
Posebej robustno je bilo okrevanje na najpomembnejšem avtomobilskem trgu v ZDA, kjer je število prodanih osebnih vozil v sedmih zaporednih letih zraslo z 10,4 na 17,6 milijona, vendar pa je v letošnjem letu prodaja avtomobilov padla za okoli 7 odstotkov, kar pomeni okoli milijon vozil manj na letni ravni.
Za krizo in strm padec prodaje novih avtomobilom je zaslužno padanje cen rabljenih avtomobilov, ki so ključne pri odločitvi za nakup novega avtomobila. Če so cene rabljenih vozil visoke, se ljudje lažje odločajo za prodajo starega vozila in zamenjavo za nov avtomobil. Prav tako so cene rabljenih vozil osnova za določanje preostale vrednosti lizinških pogodb, kar je kritično pomembno, ker je v ZDA tretjina nakupov novih avtomobilov financirana z lizingom.
Finančni lizing še bolj prevladuje v segmentu luksuznih vozil, ki prinašajo proizvajalcem največ zaslužka, kjer pri marsikaterem modelu presega polovico prodaje. V letošnjem letu so tržne cene rabljenih avtomobilov bistveno nižje od ocenjene preostale vrednosti njihovih lizinških pogodb. To je resna težava za lizinške hiše in kreditne posrednike, ki prvič po letu 2008 poslujejo v rdečih številkah.
V primerjavi z letom 2016 bo, po podatkih analitika Daniela Ruiza, ob preteku pogodb lizinškim hišam letos vrnjenih za 10 odstotkov več avtomobilov, prihodnje leto 25 odstotkov, leta 2018 pa kar za 37 odstotkov več.
Posledica zniževanja preostale vrednosti je, da lahko kupci pričakujejo višje mesečne obroke za nova vozila, kar bo še znižalo krog potencialnih interesentov in sprožilo nov pritisk na cene avtomobilov.
Ameriški proizvajalci in prodajalci so ob rekordno visokih zalogah neprodanih avtomobilov že prisiljeni zniževati cene in začasno zapirati svoje tovarne. To bo imelo negativni vpliv na industrijsko proizvodnjo, inflacijo in gospodarsko rast, vendar pa razmere še niso tako kritične, da bi lahko lokalna kriza v avtomobilski industriji sprožila splošno recesijo in presekala pozitivne trende na delniških trgih.
