AZN: Slovenske zavarovalnice so uspešne

Prvo leto pod režimom evropske ureditve Solventnost 2 so naše zavarovalnice dobro kapitalizirane in dobičkonosne.

Objavljeno
20. julij 2017 15.33
Silva Čeh
Silva Čeh

LLjubljana - Slovenske zavarovalnice so lani kot prvo leto, v katerem je že »vladala« nova evropska ureditev zavarovalniške industrije po direktivi Solventnost 2 (S2), dobro prestale: vse so kapitalsko ustrezne po zahtevah S2, kosmate premije so se lani zvišale za 1,6 odstotka.

Letno poročilo Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) sta predstavila zdajšnji, že odhajajoči direktor AZN Sergej Simoniti (na tem mestu bo do konca leta) in njegova namestnica dr. Mojca Piškurić, ki je potrdila, da kandidira za direktorico AZN. Kot je uvodoma poudaril Simoniti, je letno poročilo AZN 2016 prvo, ki je pripravljeno po vseh zahtevah S2, ki so jim zavarovalnice podvržene po uveljavitvi direktive S2 od 1. januarja lani. AZN pri svojem delovanju sledi ciljem, zlasti zaščiti zavarovancev, a pri tem poudarja, da je pomembna tudi neodvisnost in samostojnost AZN.

Pritožbe podpisati in z njimi na mail

Pri konkretni zaščiti zavarovancev se zatakne, kajti anonimnih pritožb, sta pojasnjevala Simoniti in Piškurićeva, ne morejo dovolj zavezujoče obravnavati. Torej, zavarovanci, ki menijo, da so oškodovani in jim tega ne uspe razrešiti s svojo zavarovalnico, lahko to sporočijo tudi na AZN po elektronski pošti, a podpisani in z ustrezno dokumentacijo.

Nedopustna praksa upravnikov večastanovanskih stavb

AZN se je v zadnjem času lotila tudi nedopustnih praks, ki so jih očitno leta prakticirali upravniki večstanovanjskih stavb ter blokov in so, poenostavljeno rečeno, »kasirali« provizije kot nekakšni posredniki med zavarovalnicami in stanovalci pri zavarovanjih stanovanj.

AZN: Provizije, plačane upravnikom, so v letu 2015 znašale okrog 750.000 evrov, ostala plačila upravnikom pa so dosegla najmanj 370.000 evrov, od tega je bilo 92 odstotkov izplačila bonusa upravnikom. V letu 2015 je AZN prejela 124 pritožb zavrovancev, lani že 197. In večina je zadevala težave zavarovancev pri sklepanju zavarovalnih pogodb in izplačilih odškodnin oz. zavarovalnin. To je očitno nesprejemljiva praksa, ki jo AZN želi prekiniti tudi sistemsko.

Kdaj bo postopek z Vzajemno končan

Postopkov, ki tečejo v povezavi s spornimi volitvami v skupščino Vzajemne, vodilna na AZN nista pojasnjevala ali komentirala, ker tega ne dopušča zavarovalniška zakonodaja. Kdaj bi se lahko postopek z Vzajemno končal, ni jasno, a že poprej so z AZN odgovarjali, da bi se to lahko zgodilo jeseni.

Sergej Simoniti in Mojca Piškurič na tiskovni konferenci Foto: Silva Čeh/Delo

Adris bo dobil odgovor v jeseni ali že prej

V jeseni, če ne že do konca poletja, naj bi bilo tudi jasno, kakšen odgovor bo od AZN dobil hrvaški Adris, ki ima zdaj petinski delež v Savi Re, na AZN pa je podal prošnjo za povečanje na tretjinski delež v Savi Re.

Rast premije in dobička

Slovenske zavarovalnice so bile lani uspešne, rast obračunane kosmate premije, visoke 1942,2 milijona evrov, je bila v primerjavi z letom poprej 1,6-odstotna.

Kot je dejala Piškurićeva, je to pomembno tudi zato, ker je zavarovalniški sektor še vedno pod pritiskom padca prihodkov iz naložb, okolja nizkih obrestnih mer, nestabilnih kapitalskih trgov. Kljub temu so naše zavarovalnice lani dosegle višji kumulativni čisti poslovni izid, ki se je približal 140 milijonom evrov, kar pomeni 3,3 odstotka več kot leta 2015, pozavarovalnice pa so dosegle skoraj 40 milijonov evrov čistega dobička, kar pomeni kar 50-odstotno rast.

Kapitalska ustreznost visoka

Kot se je že lani med letom potrjevalo, naše zavarovalnice po pravilih S2 nimajo težav s kapitalsko ustreznostjo; to potrjuje tudi stanje na 31. december 2016. Takrat je skupni znesek zahtevanega solventnostnega kapitala (SRC) pri zavarovalnicah znašal skoraj 800 milijonov evrov, pri pozavarovalnicah se je bližal 200 milijonom evrov, skupni znesek zahtevanega minimalnega kapitala (MCR) pa je bil pri zavarovalnicah dobrih 277 milijonov evrov in pri pozavarovalnicah 49,5 milijona evrov.

To pomeni, da je razmerje med primernimi lastnimi viri sredstev zavarovalnic in zahtevami SRC skoraj 233-odstotno, pri pozavarovalnicah pa še višje, skoraj 275-odstotno, razmerje med primernimi lastnimi viri sredstev in MCR pa je pri zavarovalnicah je 651,2-odstotno in pri pozavarovalnicah 990,7-odstotno.