Balogh: Prenos terjatev Save na SDH ni v duhu naših pravil

Glavni izvršni direktor DUTB o reorganizaciji, manjših stroških za zunanje svetovalcem, reševanju zaostankov, Savi, Cimosu ...

Thu, 03.03.2016, 08:00

Ljubljana – Glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Imre Balogh reorganizira slabo banko. Pri tem poudarja tudi znižanje stroškov za zunanje svetovalce in bolj pregledne postopke prodaje premoženja, zaradi česar je bil kritiziran njegov predhodnik Torbjörn Mansson. Z Baloghom smo se pogovarjali tudi o Savi, Cimosu, DZS ...

Ko smo se pogovarjali ob vašem imenovanju, ste napovedali, da želi vpeljati spremembe z vsaj 200 kilometri na uro. Ste jih že in kakšne so?

Morda smo uvedli še več sprememb od sprva načrtovanega. Na začetku sem si postavil tri plus eno prednostno nalogo, in sicer izboljšanje preglednosti delovanja DUTB, povečanje skladnosti poslovanja z notranjimi procesi in zunanjimi pravili ter povečanje sodelovanja z ostalimi deležniki. Osredotočiti smo se morali tudi na ukrepe za povečanje učinkovitosti DUTB. Najpomembnejši ukrep za povečanje transparentnosti je bila vzpostavitev celovitih pravil za prodajo premoženja. Ta pravila zagotavljajo, da so vsi zainteresirani vlagatelji obravnavani enako in da je postopek konkurenčen. V odprtem postopku ima vsak vlagatelj dovolj časa za skrbni pregled, pripravo ponudbe in oceno premoženja. V preteklosti je bil namreč izražen določen dvom o nepravilnosti nekaterih postopkov, zdaj so vsi postopki standardizirani in objavljeni na naši spletni strani.

Kupec terjatev DUTB do družbe MPM Engineering je ciprsko podjetje Cerita limited. Ste preverili, kdo stoji za družbo v davčni oazi in kako preverite?

To je zelo težko preveriti. V okviru naših novih pravil o poznavanju ozadja kupcev, ki so bila vključena kot del naših prodajnih postopkov, še preden je to od nas zahtevala novela zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), pa od družb zahtevamo izjavo, da niso v povezavi z dolžnikom. Vzpostavili smo dostop do baz podatkov, preko katerih lahko preverimo taka podjetja in njihove izjave. To bo druga obrambna linija, da ne pride do spornih prodaj. Seveda pa je zelo težko odkriti prave lastnike družb v davčnih oazah. Dodatno smo v skladu z zahtevami ZUKSB oblikovali pravila o prodaji premoženja osebam, ki so povezane z dolžniki. Naša pravila so še strožja od zakonskih zahtev, kar pomeni, da se nadaljnja prodaja ekonomsko ne bi izšla. Ker ne moremo neposredno vplivati na to, ali bo prvotni kupec premoženje pozneje prodal kupcu, ki ima tovrstne povezave z dolžnikom, smo v kupoprodajne pogodbe vključili visoke pogodbene kazni v primeru, če do takšne prodaje pride v prihodnjih petih letih.

Kaj pa ostale prioritete?

Prenovili smo notranje procese odločanja glede premoženja, predvsem posojil. Po eni strani dajemo več odgovornosti na nižje ravni, po drugi pa krepimo notranji nadzor, tako pred odločitvami kot po njih. DUTB bo v tem pogledu precej bolj podobna bankam pod ustreznim nadzorom, kot je danes. To je potrebno, saj je novela ZUKSB dala DUTB dodatna orodja za prestrukturiranje, lahko financiramo ali z namenom konsolidacije kupujemo terjatve. S tem se povečuje odgovornost DUTB, zato mora ta prevzemati tveganja v podobnih okvirih kot dobre banke, ob upoštevanju načela »štirih oči« in rednem dodatnem preverjanju. Kar zadeva izboljševanje sodelovanja z različnimi deležniki pa lahko naštejem dobro sodelovanje s SDH v primeru prodaje MLM, zelo dobro sodelovanje z različnimi deležniki v zahtevnem procesu dokapitalizacije in prodaje delnic Gorenjske banke, kjer dobro napredujemo. Lahko omenim še primera prestrukturiranja Save in DZS. Zelo smo izboljšali učinkovitost upravljanja družbe, tako da smo povečali nadzor upravnega odbora nad delovanjem družbe. Ko smo bili lani aprila imenovani v upravni odbor kot novi neizvršni direktorji, je bil seznam neizvršenih sklepov precej dolg – gre za sklepe upravnega odbora, ki niso bili izvršeni do roka – in seznam ni postal bistveno krajši do oktobra, kljub našim večkratnim zahtevam in trudu. V zadnjih štirih mesecih smo uspešno rešili zaostanek, tako da je zdaj seznam prazen.

Poleg tega izvajamo tudi celovit pregled naših stroškov poslovanja. Prvi velik korak je bil, da smo pridobili nove ponudbe za pravno svetovanje, s čimer smo dosegli 15- do 20-odstotno znižanje urnih postavk. Prihodnji velik korak je pregled pogodb za finančno svetovanje in ponovitev javnega naročila. V nadaljevanju bodo, ob upoštevanju naših izboljšanih pogajalskih izhodišč po pripojitvi obeh bank, vse pogodbe dobaviteljev postopoma obnovljene. Ta proces bomo končali najkasneje v sredini leta, verjetno pa še prej. Za nekatere storitve bomo ohranili zunanje partnerje, a namera je, da bomo več storitev lahko opravili sami, če bo to stroškovno bolj učinkovito.

Doslej DUTB ni bila stroškovno učinkovita?

Tega nisem rekel. DUTB se je morala na začetku hitro razviti, pridobiti je morala več zunanjih svetovalcev. Zdaj smo že vzpostavljeni, imamo več izkušenj in smo odločeni, da bomo znižali stroške. To ne pomeni, da je bila pretekla praksa slaba, a je vedno prostor za izboljšave.

Danes ima torej DUTB več pravil kot v preteklosti?

Pravila so zdaj veliko bolj celovita in skrbno spremljamo njihovo skladnost s predpisi. Pravila o razmerjih z zunanjimi sogovorniki so transparentna in objavljena na našem spletnem mestu, kjer ima do njih dostop vsak zainteresiran. Od pravil lahko odstopamo samo izjemoma in po predpisanem postopku. Na žalost, če bodo terjatve do Save prenešene na SDH, bomo že takoj delovali proti osnovnemu duhu naših novih pravil.

Proti pravilom boste delovali zaradi odločitve vlade.

Narediti bomo morali izjemo. Nikoli ni dobro začeti izvajati predpisa z izjemo.

Ko govoriva o Savi, DUTB je podprla vložitev načrta finančnega prestrukturiranja Save, ki predvideva konverzijo terjatev v kapital. Vlada hkrati zahteva prenos terjatev na SDH. Kaj bodo prihodnji koraki v primeru tega holdinga?

Pri Savi tečeta vzporedna postopka. Eden je prestrukturiranje Save, ki že dolgo traja. DUTB je v zadnjih mesecih bistveno spremenila pristop s tem, ko je okrepila sodelovanje z ostalimi upniki. Še vedno menimo, da Sava potrebuje prestrukturiranje in ima veliko neizkoriščenega potenciala. O tem se deležniki strinjamo. Strinjamo se tudi, da ni kratkoročnih rešitev. Razlika pa je, da menimo, da morajo spremembe v Savi temeljiti na strokovnem in preglednem pristopu. Uspeli smo vzpostaviti sodelovanje z ostalimi upniki, predvsem novim večjim upnikom, ki je kupil več terjatev. Rezultat tega je podpora načrtu finančnega prestrukturiranja. Če bo ta natančno upoštevan, se bo vrednost skupine Sava bistveno, res bistveno povečala. S tem lahko upniki skupaj zagotovimo možnost, da nevarnost stečaja plačilno nesposobne Save d. d. preprečimo in da ne bo imela negativnih učinkov na njene delujoče družbe. Vlada verjetno zadnjih okoliščin ni upoštevala, nekaterih dodatnih tveganj, ki izvirajo iz prenosa, morda ni v celoti ocenila. Zato prenos terjatev na SDH ni optimalna rešitev ne za DUTB, ne za slovensko gospodarstvo. Zato smo predlagali alternative, ki so bolj optimalne za DUTB in celotno gospodarstvo.

Bolj je optimalno, da terjatve ostanejo na DUTB, načrt finančnega prestrukturiranja pa se udejanji?

Tako je. Smo specializirana družba z dovolj izkušenj na področju prestrukturiranja slabih posojil, medtem ko imajo ostali morda na tem področju manj izkušenj. Po drugi strani ta načrt zagotavlja, da država lahko, če želi, obnovi svoj lastniški delež, kot je predviden za strateško pomembna podjetja. Novi ZUKSB vzpostavlja pravni okvir za ta namen, lahko pa bi se udejanjil že prej v okviru dvostranskega posla med DUTB ter SDH in Kadom.

Prenos terjatev do Save na SDH je torej vprašljiv?

To morate vprašati vlado.

DUTB je pripojila dve likvidirani banki, Probanko in Factor banko. Glede na to reorganizirate DUTB. Kakšne bodo spremembe?

Zaradi visoko strokovnega in zavzetega dela zaposlenih, ki so sodelovali pri pripravah, je pripojitev v operativnem smislu stekla izredno gladko. Pripojitev obeh bank je za DUTB dragocena, saj k že obstoječim dobivamo nova znanja in izkušnje, ki sta si jih ti banki pridobili med nadzorovano likvidacijo. Factor banka ima veliko znanja glede upravljanja in prodaje nepremičnin, tudi v tujini, Probanka pa glede procesov upravljanja s terjatvami do malih in srednje velikih podjetij. Probanka je s svojo informacijsko platformo za DUTB že zdaj upravljala IT in zaledne storitve. S pripojitvijo smo prevzeli Probankin IT sistem, ki ga bomo še obogatili z drugimi moduli, ki tvorijo našo informacijsko arhitekturo. DUTB bo po pripojitvi upravljala z 1,6 milijarde evrov premoženja, ki bo bolj raznoliko kot v preteklosti. Doslej se je DUTB večinoma ukvarjala le z večjimi podjetji, zdaj pa je v portfelju bistveno več nepremičnin in terjatev, povezanih do malih in srednje velikih podjetij. DUTB torej pokriva celoten spekter nedonosnih terjatev do gospodarskih družb. S Probankino tehnično platformo in podrobno razdelanim modulom za upravljanje sredstev lahko še dodatno okrepi svojo vlogo najpomembnejšega akterja za prestrukturiranje v Sloveniji. Poudarjali bomo še večje sodelovanje s slovenskimi bankami na področju, denimo, zmanjševanja slabih terjatev do malih in srednje velikih podjetij.

Zagotovo dobro poznate namero Probanke, da ustanovi podjetje Proport, ki bi izvajala podporne storitve za banke in vlagatelje v slabe terjatve. A vlada ustanovitve te družbe za časa Probanke ni podprla. Zdaj bi takšno družbo lahko ustanovila DUTB. Ali boste to storili? Verjetno mora dati odobritev vlada.

Še vedno sem prepričan, da bi bila ustanovitev tega podjetja dobra tako za DUTB, ki je nasledil Probanko, kot za trg. Mnogo potencialnih investitorjev je namreč ocenilo, da na slovenskem trgu manjkajo tovrstne podporne storitve, zato bi taka družba pripomogla k prilivu tujega, močno potrebnega kapitala na to področje. Banke bi lahko lažje znižale obseg slabih terjatev, ki je predvsem v bankah v državni lasti še vedno zelo visok. Taka platforma lahko pomaga, da si celoten bančni sistem prej opomore. Poleg tega bi z ustanovitvijo in kasnejšo prodajo take družbe tudi država zaslužila.

Boste ustanovili to podjetje? Ali je ta ideja sploh še živa?

Ideja je živa in je ena od naših ključnih strateških nalog po končanju procesa pripojitve.

Vlada mora dati odobritev k ustanovitvi take družbe?

Taka družba bi imela izjemno pozitivne učinke na slovenski trg, ampak jo lahko smatramo kot povsem poslovno odločitev.

Koliko dodatnih zaposlenih DUTB dobiva iz Probanke in Factor banke?

DUTB ima danes 102 redno zaposlena in nekaj zaposlenih za določen čas. Nekateri so prišli iz obeh bank še pred priključitvijo, zdaj jih bomo prevzeli še okoli 80, pri čemer niso všteti zaposleni obeh bank, ki jim že teče odpovedni rok iz poslovnih razlogov. Od tega bi jih vsaj 20 šlo na Proport. Mnogo bolj učinkoviti bi bili, če njihovih storitev ne bi uporabljala le DUTB, ampak bi jih ponudili tudi na trgu. Govorimo torej o 160 ljudeh, ki bodo upravljali 25 odstotkov več sredstev, kot jih je imela DUTB pred pripojitvijo. Po pripojitvi bomo še naprej iskali ciljni model poslovanja. Po reorganizaciji bo število zaposlenih nižje, točnega števila še nismo dorekli zaradi določenih še odprtih vprašanj. Cilj je, da novo organizacijsko strukturo vzpostavimo do konca aprila, število zaposlenih pa prilagodimo do konca junija. Od takrat bo imela DUTB nekoliko širši profil kot prej, še vedno pa bo učinkovita, tudi v mednarodnem merilu.

Prodajni postopek prodaje Cimosa se je podaljšal. Kdaj pričakujete, da bo prodan?

Cimos bo prodan v najbolj optimalnem času glede na okoliščine.

Ste zadovoljni z izkazanim interesom, prišle naj bi tri ponudbe?

Raje ne bi komentiral procesov, ki so v teku. Na splošno pa lahko na podlagi lastnih izkušenj rečem, da se interes investitorjev za vlaganje v Sloveniji povečuje. Hkrati opažam, da mnogi vlagatelji izražajo skrb zaradi nedavnih dogodkov v slovenskem javnem sektorju.

Upniki zahtevate odhod Bojana Petana z vrha DZS. Kako vidite ta primer?

DZS ima zelo zapleteno strukturo, zaradi medsebojnih povezav v skupini je zelo težko dobiti jasno sliko. Prav gotovo DZS ne izkorišča svojega potenciala, sicer bi lahko vračal posojila. Če bodo banke upnice, poudarjam banke, ne DUTB sama, videle, da je potrebno zdaj napraviti določene korake, potem bodo ti koraki izvršeni.

Kakšni naj bi bili ti koraki?

Koraki so povezani z odločnimi ukrepi, ki bi pomenili izboljšanje poplačila upnikom. Ti ukrepi se morajo doseči na en ali drug način.

Slišim, da se učite slovensko. Kako vam gre?

Tako, tako. Težko (pove v slovenščini, op. a.). Na žalost slovenske besede pogosto zamenjujem z ruskimi. Če se določene besede ne spomnim v slovenščini, mi na misel pogosto pride ruska. Vendar se moje razumevanje izboljšuje. Zlasti zato, ker so mnoge pogoste slovenske besede enake kot madžarske, denimo mačka, čipke, kovač, soba, draga in mnoge druge. Zaenkrat še ne razumem zapletenih uradnih besedil, osnovno pa razumem prispevke v časopisu, sploh če so o DUTB. Verjetno se ne zavedate, da je slovenščina precej težek jezik, vendar mi učenje jezika pomaga pri načinu razmišljanja ljudi v tej državi. Vsekakor se po dveh letih in pol bivanja v Sloveniji ne počutim več kot popolni tujec.

Prijavi sovražni govor