Tiskane izdaje
Ljubljana – Parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je končala delo in v poročilu na 1040 straneh obdelala politično odgovornost in slabe bančne prakse v NLB in NKBM, prst pa uperila v nekdanje bankirje, Banko Slovenije, vlade in ministre.
Komisija v DZ je poročilo sprejela soglasno, ločeno mnenje je imel Janko Veber. Samo del poročila, ki se nanaša na dve največji banki, obsega kar 500 strani, pravi predsednik komisije Anže Logar (SDS). Komisija je na podlagi dokazov, dokumentov in pričanj sprejela ugotovitve glede delovanja bank in bančnih organov, nekaj teh pa je vezanih tudi na delovanje vlad. In kaj so glavne ugotovitve?
Banka Slovenije je v času hitre posojlne rasti zanemarila kreditno tveganje in nosi objektivno odgovornost za neustrezno in prepozno ukrepanje v obdobju med 2004 in 2013, oba guvernerja v tem času, Mitja Gaspari in Marko Kranjec, pa tudi subjektivno odgovornost, enako velja tudi za viceguvernerje, ki so pokrivali nadzor bančnega poslovanja, izpostavlja Logar.
Uprave in kreditni odbori NLB v času predsednikov uprav Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča morajo po mnenju preiskovalne komisije prevzeti odškodninsko in kazensko odgovornost za slabe bančne prakse, ki so se razrasle v poslovanju banke zaradi neupoštevanja navodil regulatorja. Uprave in kreditni odbori NLB v času Boža Jašoviča nosijo predvsem objektivno in subjektivno odgovornost za prepočasno in neustrezno ukrepanje pri upravljanju s slabimi naložbami, pravi Logar. Jašoviču očitajo, da se je »v prvem delu mandata preveč naslonil na strukture in kadre, ki so banko pripeljali v krizo«.
Kazensko in odškodninsko odgovornost za slabe bančne prakse, kazniva dejanja, neustrezen nadzor nad bančnim poslovanjem in neustrezen nadzor nad poslovanjem odvisnih družb morajo po mnenju komisije prevzeti tudi uprave in kreditni odbori NKBM za časa predsednika uprave Matjaža Kovačiča. Tudi nadzorni odbori NLB in NKBM niso opravljali nadzora skladno z zakonom o bančništvu; komisija je, tako Logar, »v več primerih ugotovila konflikt interesov in pretirano zlizanost med nadzorniki in posameznimi člani uprav,« kar je povečalo stroške bančne sanacije.
Politična odgovornost
Kar zadeva odgovornost vlad, je pomanjkanje politične volje za iskanje odgovornih za prvo bančno luknjo po mnenju komisije eden od vzrokov za nastanek druge luknje, krivdo za to naj bi imele vlade v obdobju 1997-2002. Nadzorni sveti bank v večinski državni lasti v obdobju 2002-2013 so objektivno in subjektivno odgovorni za slabo opravljen nadzor. Janševa vlada v mandatu 2004-2008 pa ni dokončala naložene privatizacije NLB – »s tem pa je bilo strukturam v NLB dopuščeno, da so nadaljevale s slabimi praksami.«
Preiskovalna komisija ji je zato pripisala objektivno odgovornost, tudi za imenovanje nadzornikov, ki niso ustrezno nadzirali bank v času napihovanja bančnega portfelja, je povedal Logar. Objektivno je odgovorna tudi vlada Boruta Pahorja (2008-2011), tudi za imenovanje nadzornikov, ki niso poskrbeli za ustrezno in pravočasno ravnanje s slabimi naložbami. Pahorjeva vlada se je tudi prepozno zavedla resnosti razmer v bankah in ogrozila njihovo stabilnost, s tem pa povišala stroške sanacije, finančni minister Franc Križanič nosi objektivno in subjektivno odgovornost. Komisija vladi Alenke Bratušek (2013-2014) očita, da ni pripravila normativne, kadrovske in proračunske podlage in zagotovila politične podpore za pregon bančnega kriminala. Cerarjeva vlada (2014-2018) pa, tako Logar, pregonu bančnega kriminala ni posvečala ustrezne pozornosti, zato nosi vlada objektivno, pravosodni minister Goran Klemenčič pa tudi subjektivno odgovornost.
Poslanci SDS, NSI in poslanec Matjaž Hanžek so vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ, kjer bi obravnavali omenjeno poročilo. Komisija še predlaga, da DZ poročilo posreduje NPU in specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov storitve kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete, predlog je tudi ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete.
