Bančni testi: scenariji ugodnejši kot lani, a slabši od sedanjih razmer

Ljubljana – Lanski stresni testi v slovenskih bankah so pokazali velik primanjkljaj kapitala tudi zaradi zelo neugodnih makroekonomskih scenarijev. Zaradi izboljšanja gospodarskega okolja so letošnje predpostavke blažje od lanskih, a še vedno bolj pesimistične kot sedanje ekonomske razmere.

Ocenjevalci s stresnimi testi preizkusijo sposobnost banke, ali je sposobna vzdržati morebitne neugodne gospodarske razmere. Sposobnost banke ocenijo po osnovnem in neugodnem scenariju, ki temeljita na določenih makroekonomskih predpostavkah. Projekcije osnovnega scenarija je za vse države pripravila evropska komisija in temeljijo na njeni zimski napovedi gospodarskih gibanj, pri določitvi neugodnega scenarija pa sta sodelovala ECB in evropski odbor za sistemska tveganja.

Drugačna makroekonomska izhodišča in časovno obdobje

Bistvena sprememba letošnjih stresnih testov glede na lansko ocenjevanje zdravja slovenskih bank so makroekonomska izhodišča in časovno obdobje. Lanski scenariji so vključevali triletno obdobje od 2012 do 2015, letošnji pa od 2013 do 2016. Lanski so temeljili na napovedi evropske komisije iz spomladi 2013, ki je bila veliko bolj pesimistična kot njena letošnja zimska napoved. Medtem ko je osnovni scenarij lani v kumulativi treh ocenjevanih let predvideval padec BDP, letos predvideva gospodarsko rast. Ugodnejše so tudi napovedi o brezposelnosti, predvideni donosi na državne obveznice so nižji in padec cen stanovanj.

Blažji od lanskega je tudi letošnji neugodni scenarij, saj so predvideni makroekonomski šoki za napovedi črnega scenarija primerljivi s šoki, ki so bili podlaga za lanske teste. Tako je v neugodnem scenariju za presojo bank kumulativna triletna rast BDP še vedno negativna pri 3,3 odstotka BDP, lani je bila pri 9,5 odstotka BDP.

V letošnjih stresnih testih so večji šoki kot lani predvideni pri cenah stanovanj in delnic. Osnovni scenarij za letos predvideva 6,9-odstoten padec stanovanjskih nepremičnin v treh letih, slabši scenarij predvideva kar 21-odstoten padec. Razlika med neugodnim in osnovnim scenarijem znaša torej 14,2 odstotne točke, lani pa je bila razlika 11,8 odstotne točke. Cene delnic so po neugodnem scenariju v primerjavi z osnovnim kumulativno nižje za 37,2 odstotka, lani za 24,1 odstotka.

Podlaga za teste so zimske napovedi

Kljub vsemu so ocenjevalci tudi pri tokratnih stresnih testih upoštevali bolj pesimistične podatke, kot jih kaže sedanja gospodarska slika. Scenarije so namreč pripravili na podlagi zimske napovedi Bruslja, ne pa zadnje in bolj optimistične spomladanske napovedi. Osnovni scenarij za Slovenijo tako za letos predvideva 0,1-odstoten padec BDP, medtem ko je komisija za Slovenijo v zadnji napovedi predvidela 0,8-odstotno rast, zadnji podatki pa kažejo, da bo ta verjetno še višja. Cena državnega zadolževanja je nižja, kot jo bodo upoštevali presojevalci. Osnovni scenarij za letos predvideva 4,8-odstotne pribitke na desetletne državne obveznice, neugodni scenarij pa 6,5-odstotne. Trenutno so zahtevani donosi na slovenske obveznice precej nižji, in sicer pod tremi odstotki. Stopnja brezposelnosti bo po zadnjih napovedih evropske komisije 10,1-odstotna, medtem ko je komisija v zimski napovedi za letos stopnjo brezposelnosti določila pri 10,8 odstotka.

Makroekonomski scenariji so sicer le eden od dejavnikov končnega rezultate, so opozorili na Banki Slovenije.