Banka Slovenije izboljšala napovedi gospodarske rasti

Slovensko gospodarstvo bo letos zraslo za 2,2 odstotka, v prihodnjih treh letih pa okoli 2,5 odstotka na leto.

Objavljeno
14. december 2016 13.05
Banka Slovenije
Nejc Gole
Nejc Gole
Ljubljana − Slovensko gospodarstvo bo letos zraslo za 2,2 odstotka, v prihodnjih treh letih pa okoli 2,5 odstotka letno, napoveduje Banka Slovenije. Ta je napoved za letos zvišala za 0,3 odstotne točke.

Banka Slovenije v svoji napovedi ugotavlja, da se razmere v mednarodnem okolju izboljšujejo. Globalna gospodarska rast naj bi se po letošnji začasni upočasnitvi v prihodnjih treh letih ponovno približala štirim odstotkom. To pomeni ugodne pogoje za slovenska izvozna podjetja. Izvoz bo letos zrasel za 6,4, prihodnje leto pa za 4,9 odstotka, napoveduje Banka Slovenije.

Domače povpraševanje bo ključni dejavnik rasti

Poleg izvoznega sektorja se je začelo krepiti tudi domače povpraševanje, ki bo v prihodnjih letih ključni dejavnik gospodarske rasti, pravijo na centralni banki: »Z izboljševanjem razmer na trgu dela naj bi se namreč nadaljevala krepitev zasebne potrošnje, ob nadaljnjem izboljševanju pogojev financiranja pa tudi rast investicij zasebnega sektorja. Zadnje se letos povečujejo hitreje od pričakovanj in blažijo vplive izrazitega padca investicij države zaradi počasnega prehoda na črpanje sredstev iz nove evropske finančne perspektive.«

Stopnja brezposelnosti se bo postopno zniževala in do konca leta 2019 dosegla predkrizno raven okrog šestih odstotkov. Zaposlenost se bo povečevala hitreje predvsem v zasebnem sektorju. Zmanjšanje negotovosti na trgu dela, ugodni pogoji financiranja in sprostitev plač v javnem sektorju naj bi krepili domače povpraševanje, kar bo povečalo dobičke tudi v podjetjih, ki poslujejo večinoma na domačem trgu. Ob pričakovani večji produktivnosti bo to omogočilo dvig plač tudi v zasebnem sektorju in še okrepilo domače povpraševanje.

Tveganja iz domačega okolja

Na Banki Slovenije pravijo, da je tokrat večina tveganj glede gospodarske rasti usmerjena navzgor. Največja tveganja prihajajo iz domačega okolja, in sicer predvsem zaradi morebitne hitrejše rasti zasebnih in tudi državnih investicij od pričakovanih. Pri tem omenjajo gradnjo stanovanjskih stavb in tuje investicijske projekte Magne, Yaskawe in Ikee. Nezanemarljiva so tudi tveganja odprave sankcij EU proti Rusiji ter morebitna hitrejša rast držav v razvoju. Oboje namreč krepi rast tujega povpraševanja. Po drugi strani pa lahko gospodarsko rast zniža predvsem močnejša konsolidacija javnih financ zaradi izpolnjevanja fiskalnih zavez, če bi bile te ogrožene zaradi visoke rasti plač v državnem sektorju.

Medtem ko Banka Slovenije za letos pričakuje negativno inflacijo v višini 0,1 odstotka, se bodo cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,4 odstotka, do leta 2019 pa do 1,6 odstotka. S tem se bodo približale cilju Evropske centralne banke, ki je blizu dveh odstotkov. »Hiter dvig inflacije v prihodnjem letu bo predvsem posledica močnejšega učinka osnove ob ponovni rasti cen energentov ter postopne krepitve domačih stroškovnih pritiskov in pritiskov povečanega domačega povpraševanja,« pojasnjujejo na Banki Slovenije.

Spomnimo, Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je nekoliko optimističnejši; za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,9-odstotno.