Tiskane izdaje
Ljubljana - Dokumenti časnika Finance Banko Slovenije bremenijo, da je prirejala datume in podatke o kapitalski ustreznosti bank, je razkrilo dopisovanje med komentatorjem Financ Tadejem Kotnikom v članku Banka Slovenije, laži in potvarjanja, in neznanim »žvigačem« iz Banke Slovenije. Kotnik je sicer tudi sam imetnik podrejenih obveznic.
V pogovoru med njima je mogoče razumeti, da je na Banki Slovenije v sredo, 18. decembra 2013, vladalo izredno stanje. Povod da je bila seja ustavnega sodišča, da na ta dan odloči o začasnem zadržanju novele zakona o bančništvu, ki je bila zakonska podlaga za izbris. Evropska komisija je še isti dan izdala dovoljenje za državno pomoč. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga je pridobila TV Slovenija, je centralna banka svojo odločitev za izbris datirala z dnem pred bruseljskim dovoljenjem, na katerega pa se je v sami odločbi sklicevala. Po neuradnih informacijah vira je sicer BS izbris podrejencev načrtovala med 20. in 22. decembrom.
Dve reviziji z drugačnim številkami?
Anonimni vir govori tudi o dveh revizijah NLB o izračunu kapitala, s katerim se je utemeljeval izbris. Revizija družba Roland in Berger bi morala ugotoviti, za kolikšno dokapitalizacijo bi morala banka prositi v takratni priglasitvi državne pomoči. Rezultate je BS dobila, ko je bila obljuba o izbrisu že dana, v Bergerjevem izračunu pa je bil kapital NLB pozitiven. Vendar ob pozitivnem kapitalu ne bi smela nikogar izbrisati, pojasnjuje anonimni vir v članku v Financah in dodaja, da je zato BS naročila še vrednotenje pri Deloittu in zahtevala stožje vrednotenje. Revizijska hiša naj bi v »disclaimerju« sicer izpostavila, da vrednotenje odstopa od računovodskih standardov, kapital pa je bil po njihovih izračunih negativen. Odvetnik Miha Kunič, ki zastopa izbrisane obvezničarje, je včeraj kot gost oddaje Odmevi povedal, da je tudi sam 28. 2. 2014 zaprosil BS za vpogled v dokumente, s katerimi je ta najela revizorske hiše, da bi ugotovil, pod katerimi pogoji so revizorji delali revizije, ki so bile temelj stresnih testov in kasnejšega izbirsa podrejenih obvezničarjev.
»Podobno naj bi bilo tudi s številkami Banke Celje; iz katerih bi lahko vsak razbral, da zadeve ne držijo; z izbrisom podrejenih obveznic je postal kapital Banke Celje, še preden je država karkoli dala, pozitiven. Toraj bi vsaj ta že pozitivni del kapitala zagotovo moral pripasti izbrisanim imetnikon obveznic,« pravi anonimni vir iz BS, ki v nadaljevanju tudi opozori na pritiske na predsednika uprave Banke Celje Dušana Drofenika, ki ni želel zaprositi za državno pomoč. Ta je decembra 2013 odstopil, nekaj tednov zatem pa storil samomor, je Kotniku še povedal vir iz BS.
Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je vse pristojne organe že v ponedeljek pozvalo, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje ključnih oddelkov.
Guverner BS Boštjan Jazbec zavrnil očitke
»Če drži teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti celotnega postopka,« je dejal guverner Bnke Slovnije Boštjan Jazbec na današnji novinarski konferenci.
Če kdo misli, je nadaljeval, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredi teste, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji, je bil slikovit in menil, da gre le za izpodbijanje kredibilnosti centralne banke.
Jazbec je povzel potek komunikacije med vsemi stranmi, preden je izdala sklep o izrednih ukrepih v bankah. Nanizal je, kako si je datumsko sledila ta komunikacija, kako je potekal celotni postopek ter po kakšni metodologiji, ki je, kot je dejal, dostopna na njihovi spletni strani.
Glede kapitaliziranosti podržavljenih bank je spomnil na zahteve Banke Slovenije iz let 2010, 2011 in 2012, koliko bi morali lastniki bank, v tem primeru je bila to država, banke kapitalsko okrepiti. »Razlika med zahtevami Banke Slovenije in tem, kar je lastnik banke naredil v resnici, je skoraj milijardo evrov,« je navedel.
Kot je pojasnil, je Banka Slovenije v letu 2010 zahtevala dokapitalizacije bank v skupnem znesku 400 milijonov evrov, realiziran znesek je bil nič. V letu 2011 je bila zahtevana dokapitalizacija v skupnem znesku 844 milijonov evrov, realiziranih je bilo 354 milijonov, v letu 2012 pa zahteva v višini 555 milijonov evrov, realiziranih je bilo 506 milijonov evrov.
Razmere so se nato v letu 2013 še poslabšale, zato je prišlo še do večjih zahtevo po dokapitalizacijah, saj so slovenske banke šele po dokapitalizaciji konec leta 2013 dosegle kapitalske količnike, kot so jih imele v povprečju banke v evro sistemu, je dodal.
Jazbec je spomnil še, da je bila Slovenija edina država, ki je morala dvakrat opraviti obremenitvene teste in preglede aktive. Testi v letu 2014 so potrdili tiste iz leta 2013. Če nekdo dvakrat zaporedoma enako opravi test, je verjetno, da sta bila narejena pravilno, je sklenil.
BS bi morala po mnenju informacijskega pooblaščenca delovati bolj pregledno
Informacijski pooblaščenec meni, da bi morala Banka Slovenije kot pravna oseba javnega sektorja delovati bolj pregledno. V tej zvezi je izdal več odločb, na katere pa se je Banka Slovenije pritožila. »Ne preostane nam drugega, kot da čakamo na sodbo sodišča,« je za STA dejala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Banka Slovenije je zoper odločbe pooblaščenca, po katerih bi morala razkriti odločbe, izdane bankam NLB, NKBM, Abanki, Factor banki in Probanki, vložila tožbe na upravno sodišče. Eden od njenih argumentov je tudi ta, da razkritje podatkov o nadzoru urejajo bančni predpisi. Banka Slovenije torej meni, da se za razkritje podatkov o nadzoru, ki ga ureja zakon o bančništvu, določbe zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne uporabljajo, ker da je zakon o bančništvu specialen zakon, pojasnjujejo pri pooblaščencu.
Vendar pa zakon o dostopu do informacij javnega značaja samostojno ureja področje dostopa do informacij javnega značaja. Kadar gre za svobodo informiranja, sklicujoč se na prost dostop do informacij po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, po mnenju pooblaščenca ni dvoma, da se uporabi slednji zakon. Takšno stališče je prav ob razlagi določb zakona o bančništvu leta 2013 že zavzelo tudi upravno sodišče, so navedli.
Informacijski pooblaščenec je imel Banko Slovenije lani in letos v več pritožbenih postopkih, izdal pa ji je skupaj osem odločb. Banka Slovenije je od vseh odločb izvršila le eno.
Pri informacijskem pooblaščencu so spomnili tudi, da se je Banka Slovenije s predlogom novele zakona o bančništvu želela v celoti izključiti iz sistema zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja in uveljaviti širok nabor t. i. zaupnih podatkov. Tako bi bilo za javnost dostopnih precej manj informacij iz njenega delovnega področja. Šele po posredovanju informacijskega pooblaščenca je vlada predlog zakona umaknila iz nujnega zakonodajnega postopka in se odločila za obravnavo po rednem postopku, je povedala Prelesnikova.
Ureditev, ki jo podpira Banka Slovenije, bi po njenem mnenju pomenila korak nazaj, saj evropske države svojih nacionalnih bank niso izvzele iz sistema dostopa do informacij javnega značaja. Tudi v Sloveniji avtomatično ni izvzeta nobena institucija oziroma organ ožjega ali širšega javnega sektorja. Pač pa so organi dolžni svojo morebitno zavrnitev prostega dostopa utemeljiti z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, ki opredeljuje izjeme.
Tudi Nataša Pirc Musar, ki je bila informacijska pooblaščenka pred Prelesnikovo, za svoj mandat ugotavlja, da je Banka Slovenije vedno skušala obiti zakon o dostopu do informacij javnega značaja. »Vedno so hoteli biti država v državi,« je dejala.
