Banke bo v sodelovanje s fintechi »prisilila« tudi regulativa EU

Nova evropska direktiva bo že čez nekaj mesecev »odprla« dostop do dela bančnih podatkov razvijalcem novih rešitev.

Objavljeno
09. junij 2017 19.30
Damjan Viršek
Damjan Viršek

Digitalizacija bančnih storitev ni samo proces, ki ga poganjajo pričakovanja strank po večji odzivnosti na njihove potrebe in/ali prizadevanja ponudnikov, da izboljšajo svoj tržni položaj. Pomembno vlogo ima tudi spreminjajoča se regulativa. Januarja 2018 bo začela veljati direktiva EU o plačilnih storitvah (PDS2), ki bo temeljito spremenila pogoje, v katerih nastajajo nove rešitve za bančne storitve.

Novi predpis bo v evropski bančni sektor prinesel spremembe, s katerimi naj bi se okrepila predvsem standardizacija in povečala učinkovitosti plačilnih storitev. Bančne stranke, predvsem potrošniki, naj bi tako bile bolje zavarovane pri opravljanju plačil po spletu, direktiva želi pospešiti razvoj inovativnih spletnih in mobilnih plačilnih sistemov ter zagotoviti, da bo čezmejno plačevanje v Evropi varnejše. Evropski trg plačil se bo z uveljavitvijo direktive bolj integriral, regulator pa želi ustvariti enake konkurenčne pogoje za vse ponudnike plačilnih storitev, med njimi tudi podjetjem fintech.

Pravzaprav je ravno vključevanje tehnoloških podjetij v razvoj bančnih produktov prihodnosti ena ključnih vsebin direktive PDS2. Novi predpis bo bankam naložil, da morajo zainteresiranim »tretjim podjetjem« omogočiti dostop do svojih sicer skrbno varovanih podatkov o bančnih strankah. Ta podjetja so (oziroma bodo) predvsem taka, ki jih bo zanimalo oblikovanje novih finančnih produktov in rešitev, prihajala pa bodo s področja fintecha, nefinančnega sektorja, lahko bodo tudi konkurenčne banke.

Ključni pogoj za deljenje podatkov bo, da bodo »tretja podjetja« sposobna zagotavljati robustne sisteme za varovanje občutljivih podatkov ter da se bodo stranke bank strinjale s tem, da bo vsebini njihovega finančnega življenja »brska« še kdo drug poleg njihove banke. Tehnične zahteve in protokole za deljenje podatkov bo predpisala Evropska bančna agencija (EBA), potekalo pa bo prek tako imenovanih vmesnikov za programiranje aplikacij (Application Programming Interfaces, API), ki jih bodo oblikovale banke.

Kdo bo spremembe izkoristil v svoj prid?

Sprememba bo za analiziranje vedenja in prepoznavanje potencialnih potreb bančnih strank »odprla« milijardo tekočih računov v Evropski uniji, tako pa bo na prepihu od 25 do 40 odstotkov bančnih prihodkov, je ocenila finančna svetovalna hiša Roland Berger. Nova direktiva bo tekmecem, ki niso banke, še bolj kot do zdaj odprla predvsem izvajanje plačilnega prometa. Vendar še zdaleč ni gotovo, da bodo banke zaradi prihajajočega odpiranja v resnici utrpele izgubo. Spreminjanje pogojev na trgu lahko izkoristijo tudi v svoj prid, saj jih regulativa »odpiranja bančništva« pravzaprav spodbuja k temu, da tudi same vlagajo v fintech oziroma integrirajo inovativne ponudnike z delujočimi rešitvami.

V času nastajanja direktive (evropski parlament jo je sprejel oktobra 2015) so banke poskušale lobirati proti njej, saj so se bale, da jim bodo po liberalizaciji opravljanje plačil prevzeli internetni tehnološki velikani z rešitvami, kot so AliPay, ApplePay ali Tencent. V ZDA, na primer, jim je za zdaj uspelo, saj zakonodaje, ki bi predpisovala deljenje podatkov o strankah, niso sprejeli.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Zdaj pa analitiki evropske »bančne scene« že opažajo, da banke koncept odprtega bančništva sprejemajo z več navdušenja. Delno je to povezano z razvojem različnih digitalnih plačilnih sistemov, ki so uspešni ne glede na to, da deljenje podatkov še ni obvezno, mnogi med njimi pa so povezani z bankami ali pa so celo nastali v sodelovanju z njimi. Po drugi strani se je tudi izkazalo, da spletni velikani nimajo posebne želje, da bi postali »polnokrvne« banke – kjub vsemu gre za sektor, ki ga obremenjuje stroga regulativa, tudi zaradi nje se je v zadnjih letih zmanjšala tudi donosnost v bančništvu.

»V splošnem vidijo banke v prihajajočih spremembah strateško priložnost, ravnajo zelo proaktivno in ambiciozno,« je za finančni portal Raconteur pred kratkim povedal Jonathan Turner, vodja oddelka za plačila pri svetovalni družbi PwC.

Banke lahko svoje priložnosti izkoristijo predvsem s premišljenim oblikovanjem in strukturiranjem podatkov, ki jih bodo dale na voljo v vmesnikih za programiranje aplikacij (API). Ti »podatkovni oblaki« bodo nekakšno digitalno lepilo med bankami, ki bodo prek objavljenih podatkov signalizirale, za kakšne rešitve in na katerih področjih se zanimajo, razvijalcem pa bo na voljo podrobnejši vpogled v praktično vedenje, probleme in omejitve strank.

»API bo bankam in njihovim partnerjem omogočil proučevanje precej večjega dela življenja in vsakodnevnega vedenja strank, kot je to mogoče danes. To bo bankam pomagalo, da se približajo strankam in da jim ponudijo učinkovite rešitve v veliko več nišah, kot so to sposobne danes,« je prepričan Danny Healy, finančni tehnolog pri družbi MuleSoft.

In za to gre – banke potrebujejo spodbudo, da posodobijo svoje sisteme. Digitalni razvoj bi šel svojo pot tudi v razmerah, ko bi pred fintechi in podobnimi »razdiralnimi« tekmeci še naprej poskušale skrivati svoje podatke. Če ne bi storile ničesar, jim grozi, da bodo postale samo še »sistem denarnega cevovoda«, ki bo agilnejšim ponudnikom omogočal pretakanje denarja po infrastrukturi, opozarjajo analitiki. Zelo verjetno pa se kaj takega ne bo zgodilo, saj velike banke, ki so vodilne tudi na področju digitalizacije, nove tehnološke rešitve že razvijajo samostojno, ali pa namensko iščejo in podpirajo tehnološke start-upe, ki to počno zanje.