Tiskane izdaje
Ljubljana – Pogoji, pod katerimi bodo imetniki podrejenih obveznic bank, ki so v težavah, prisiljeni sodelovati pri njihovi sanaciji, bodo znani novembra, ko bo na podlagi novih pravil evropske komisije o državnih pomočeh za podporo bank spremenjen zakon o bančništvu, so v petek povedali na ministrstvu za finance.
To je zahteva evropske komisije, veljavna od 1. avgusta letos, po kateri morajo bremena pri reševanju bank, ki jih pestijo slabe naložbe in izgube, bolj kot doslej nositi tudi zasebni investitorji. Komisija izrecno navaja, da ukrepi ne smejo bremeniti varčevalcev, torej imetnikov zavarovanih in nezavarovanih bančnih vlog ter običajnih obveznic, polno pa so lahko vanje vključeni imetniki hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic.
»S spremembami zakona o bančništvu bomo v pravni red uvedli mehanizem za zagotavljanje kapitala banke z uporabo zasebnih sredstev, in sicer sredstev delničarjev banke ter določenih kategorij upnikov banke. S tem se bodo zmanjšale zahteve po uporabi javnih sredstev za zagotavljanje potrebnega kapitala bank za doseganje kapitalske ustreznosti,« so povedali na ministrstvu za finance.
Po zadnjih dostopnih podatkih Banke Slovenije so imele vse slovenske banke skupaj konec julija ob bilančni vsoti 44,8 milijarde evrov za kar 7,9 milijarde evrov slabih terjatev, pri katerih dolžniki s poravnavanjem obveznosti zamujajo več kot 90 dni. Banke imajo po stanju 31. julija letos 3,5 milijarde evrov kapitala, od leta 2010 pa so skupaj ustvarile skoraj 1,6 milijarde evrov izgub. Vseh podrejenih obveznosti (torej teh, ki pridejo v poštev kot »prislilni« vir lastniškega kapitala) je bilo konec julija za 799 milijonov evrov.
V praksi spremembe, ki se pripravljajo, pomenijo možnost, da bi v tistih bankah, ki so najbolj problematične, omogočili odpis nakopičene izgube v breme kapitala, banko pa v prvem koraku rekapitalizirali z uporabo podrejenih instrumentov in v drugem z državno pomočjo, na primer v obliki dokapitalizacije.
»V banki, kjer bi ugotovili padec kapitala pod zakonsko določeno raven, bi to pomenilo, da bi vse izdaje podrejenih obveznic konvertirali v delniški kapital. To bi bil določen prispevek k njihovi sanaciji, vendar ni tako velik, da bi zadostoval za pokritje celotne bančne luknje. Lastniki tovrstnih obveznic, ki bi jih ukrep najbolj prizadel, pa so najpogosteje zavarovalnice, pokojninski in vzajemni skladi ter paradržavna podjetja,« je razvoj dogodkov za Delo komentiral sogovornik, ki pozna razmere v bankah, ki se pripravljajo na tako obliko sanacije.
Za imetnike podrejenih obveznic seveda ni ugodno, da bodo prisilno postali lastniki bank. V najboljšem primeru se bo njihova naložba, ki je prinašala predvidljivo (in nadpovprečno visoko) obrestno mero, v nekaj letih pa bi dobili izplačano tudi glavnico, spremenila v delnice, katerih tržna vrednost je lahko zelo dvomljiva, še posebno če so vložili v banko, ki ji kapitala zelo primanjkuje. »To lahko tudi pomeni, da lastniki podrejenih obveznic izgubijo vse,« je menil drug sogovornik iz bančnih krogov.
Vlagatelji nasprotujejo razlastitvi
Imetniki podrejenih obveznic, ki so jih izdale banke, ko so v preteklih letih pridobivale vire za povečanje svoje kapitalske ustreznosti, po prvih odzivih seveda niso navdušeni nad možnostjo, da postanejo prisilni delničarji in v najslabšem primeru tvegajo izgubo celotne naložbe.
»Prva osebna zavarovalnica ima med svojimi naložbami do tri odstotke podrejenih obveznic domačih bank, ki so lahko predmet ukrepov centralne banke. Podrobnosti postopkov, po katerih namerava država voditi izničenje vrednosti podrejenih obveznic, še ne poznamo. Lahko pa povemo, da zaradi različne narave posameznih podrejenih vrednostnih papirjev, katerih lastnosti so določene v prospektih, takšna razlastitev lastnikov ni možna. Če se bo to zgodilo, bomo s tožbo dosegli povrnitev vrednosti v skladu s prospekti. Kot kažejo tuji zgledi, so se podobni posegi že izkazali za nezakonite, in vlagatelji te tožbe tudi dobivajo,« so bili v svojem odgovoru ostri v Prvi osebni zavarovalnici.
Zakonska pravila, ki so v pripravi, bodo predvidela, da se bo najprej sorazmerno z izgubami in do svoje zmogljivosti zmanjšal navadni lastniški temeljni kapital, podrejeni dolg in hibridni instrumenti pa se bodo odpisali ali pretvorili v obsegu, da se doseže kapitalska ustreznost banke, in do zmogljivosti posamezne obveznosti. Upnike istega reda bodo obravnavali enakovredno, noben pa ne bo utrpel večjih izgub, kot bi jih, če bi šla banka v stečaj, so pojasnili na ministrstvu za finance.
»Odločitev, katere kvalificirane obveznosti prenehajo oziroma se konvertirajo v navadne delnice, bo sprejela Banka Slovenije. Pri tem bo lahko odločila, da delno ali v celoti prenehajo kvalificirane obveznosti poznejšega reda samo, če je odločila, da v celoti prenehajo ali se konvertirajo kvalificirane obveznosti predhodnega reda,« so še povedali.
