Banke povečujejo dobiček

K temu je pripomoglo predvsem nadaljnje sproščanje oslabitev in rezervacij.

Ba. Pa., STA
tor, 05.12.2017, 11:36

Ljubljana − Banke so v prvih devetih mesecih letos ustvarile 343,1 milijona evrov čistega dobička, kar je za 18 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Dobiček pred davki se je povečal za 10,4 odstotka na 368,5 milijona evrov. K temu je pripomoglo predvsem nadaljnje sproščanje oslabitev in rezervacij.

Banke so do konca septembra sprostile oslabitve in rezervacije v višini 36 milijonov evrov, je razvidno iz najnovejše publikacije Banke Slovenije o poslovanju bank.

Bruto dohodek je dosegel 823,2 milijona evrov, kar je za 4,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Znižali so se tako obrestni kot neobrestni prihodki, in sicer za pet oziroma štiri odstotke.

V dinamiki obrestnih prihodkov se vse bolj kaže ugoden vpliv povečane kreditne aktivnosti, rasti obrestnih mer v segmentu stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero ter stroškovno ugodne strukture financiranja.

Bilančna vsota bančnega sistema se je septembra ohranila pri 37,3 milijarde evrov. Medletna rast bilančne vsote bančnega sistema se je ta mesec okrepila za 2,9 odstotka.

Rast posojil

Na pospešeno rast posojil nebančnemu sektorju, ki je septembra dosegla 6,5 odstotka medletno, je precej vplivalo povečanje posojil drugim finančnim organizacijam. Kljub razmeroma nizkim mesečnim neto prirastom se je krepila rast posojil nefinančnim družbam, ki je septembra dosegla 8,1 odstotka medletno.

Banke kreditno aktivnost nadalje usmerjajo v gospodinjstva, ki so zaradi nizke zadolženosti privlačna naložba. Ob solidnem septembrskem prirastu posojil gospodinjstvom se je njihova medletna rast povečala na 7,7 odstotka.

Ob povečanem zaupanju potrošnikov in krepitvi kupne moči so rasla potrošniška posojila, ki so septembra dosegla 13,6-odstotno medletno rast. Rast stanovanjskih posojilih je ohranila stabilne ravni, ki se letos gibljejo nekoliko nad petimi odstotki.

Pomen vlog nebančnega sektorja še narašča, njihov delež v bilančni vsoti je septembra znašal 72 odstotkov. K nadaljnji rasti vlog nebančnega sektorja so najbolj prispevale vloge gospodinjstev, septembra tudi zaradi enkratnega dogodka pri eni od bank.

Obrestne mere za nove vloge so ostale na izredno nizkih ravneh, pri čemer so minimalno navzgor odstopale pri bankah v večinski tuji lasti. To pa za zdaj ne povzroča opaznejših premikov sredstev med bankami, so navedli v centralni banki. Nadaljeval se je trend krajšanja strukture ročnosti vlog.

Kakovost kreditnega portfelja, merjena kot delež nedonosnih izpostavljenosti, se je v tretjem četrtletju izboljševal počasneje kot v predhodnih četrtletjih. V devetih mesecih se je ta delež zmanjšal za 1,4 odstotne točke na 7,1 odstotka.

Večino znižanj so predstavljala znižanja nedonosnih izpostavljenosti pri podjetjih, bolj vidna znižanja so bila v sektorju tujcev.

V bančnem sistemu se ohranja visoka presežna likvidnost. Na zelo solidni ravni se ohranja količnik likvidnosti prvega razreda. Delež sekundarne likvidnosti presega petino bilančne vsote. V sestavi sekundarne likvidnosti se znižuje delež državnih vrednostnih papirjev, ki se je do novembra zmanjšal nekoliko pod polovico.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v prvem polletju nekoliko zmanjšala, na posamični osnovi je junija dosegla 20,5 odstotka, na konsolidirani pa 18,7 odstotka. Na zmanjševanje kapitalske ustreznosti so vplivale predvsem višje kapitalske zahteve, ki se ob rasti kreditiranja krepijo razmeroma bolj kot kapital.

Prijavi sovražni govor