Banke se kopljejo v skoraj 400 milijonih dobička pred davki

Ljubljana – Slovenske banke so v letu 2016 ustvarile skupaj 379 milijonov evrov dobička pred davki – to je za 221 milijonov evrov več kot v 2015. Glavni vzrok za ta boljši poslovni izid je znan: zmanjšanje slabitev in rezervacij, in sicer s predlanskih 313 na 85 milijonov evrov.

Po še nerevidiranih podatkih Banke Slovenije (BS) so lani poslovale z dobičkom vse banke, dobiček po davkih je znašal 344 milijonov evrov. Sprostitev slabitev in rezervacij in posledično večji dobiček sta dvignila tudi kapitalsko donosnost slovenskih bank: ta je znašala 8,3 odstotka, kar je vsaj dvakrat več kot v letih 2014 in 2015 (3,63 odstotka). Tudi kapital bank se je medletno zvišal, s 4,4 na 4,6 milijarde evrov. V centralni banki še ugotavljajo, da se je slovenski bančni sistem lani še skrčil, a manj kot v prejšnjih letih: bilančna vsota bančnega sistema se je v 2016 zmanjšala za 0,9 odstotka na 37 milijard in 52 milijonov evrov.

A slabše kot pri odpravi slabitev in rezervacij, ustvarjenih v preteklosti, in s tem računovodsko višji dobičkonosnosti je šlo lani slovenskim bankam pri njihovi osnovni dejavnosti, ustvarjanju čistih obrestnih prihodkov. Ti so se namreč s predlanskih 745 milijonov lani znižali na 670 milijonov evrov, oziroma za 10 odstotkov. Zato se je obrestna marža prvič po sanaciji bank konec leta 2013 znižala pod dva odstotka, še kažejo zadnji podatki BS. So pa banke lani nekaj pridobile pri neobrestnih prihodkih, ki so se povečali za skupno 46 milijonov evrov oziroma 11 odstotkov.

Predvsem po zaslugi decembrskega zasuka navzgor je bila lani rahlo pozitivna tudi rast posojil nebančnemu sektorju. Obseg posojil slovenskim gospodinjstvom (8,8 milijarde evrov) zdaj že krepko presega posojila podjetjem oz. nefinančnim družbam (8,1 milijarde evrov), najhitreje naraščajo potrošniška posojila. Kljub relativno nizkim depozitnim obrestnim meram državljani pospešeno varčujejo v bankah: vloge gospodinjstev so se namreč s 15,5 milijarde s konca 2015 namreč lani zvišale na 16,6 milijarde evrov, prirastek torej znaša dobro milijardo evrov. Bančne vloge občanov tako krepko presegajo depozite podjetij (5,7 milijarde) in države (1,5 milijarde evrov).

In še kar zadeva slaba posojila: terjatve bank z zamudo nad 90 dni so se lani skrčile s 3,4 na 2,1 milijarde evrov, oziroma z 9,9 na 6,5 odstotka vseh razvrščeni terjatev.