Tiskane izdaje
Ljubljana − Banke so v prvih desetih mesecih lani ustvarile za dobrih 322 milijonov evrov dobička po davkih, kar je 54 odstotkov več kot v istem obdobju predlanskim, kažejo zadnji podatki Banke Slovenije.
Glavni vzrok za to so predvsem bistveno manjše slabitve in rezervacije, ki so se s predlanskih 132 milijonov znižale na slabih sedem milijonov evrov. Bankam se je namreč lani za kar deset odstotkov, s 623 na 560 milijonov evrov, skrčil dohodkovni izplen iz njihove osnovne dejavnosti, čistih obrestnih prihodkov. Obresti so čedalje nižje, zato so se prihodki od obresti skrčili za dobrih 20, odhodki pa za celo 45 odstotkov.
Slovenski bančni sistem se v takšnih razmerah še naprej krči, bilančna vsota bank se je v prvih desetih mesecih zmanjšala za skoraj 650 milijonov evrov, na 36,7 milijarde evrov.
Posojila nebančnemu sektorju so se do konca oktobra sicer skrčila za skoraj 600 milijonov evrov, pri čemer se nadaljuje zelo zanimiv trend: banke na eni strani čedalje manj posojajo podjetjem (obseg teh posojil se je do konca oktobra znižal za skoraj pol milijarde evrov na 7,7 milijarde evrov), državi in tujcem, na drugi strani pa so njihova posojila gospodinjstvom narasla za dobrih 250 milijonov na skoraj 8,7 milijarde evrov.
Obseg posojil gospodinjstvom torej za približno milijardo evrov presega posojila tako imenovanim nefinančnim družbam (podjetjem). To je bistveno drugačen položaj kot pred krizo, decembra 2008, ko so bančna posojila podjetjem (in finančnim holdingom) znašala kar dobrih 20 milijard evrov, posojila gospodinjstvom pa skoraj trikrat manj, dobrih 7,5 milijarde evrov, še izhaja iz podatkov BS.
Čedalje nižje slabitve in rezervacije gredo vštric z izboljšanjem kakovosti celotnega kreditnega portfelja. V slovenskem bančnem sistemu je bilo konec oktobra lani še 6,3 odstotka terjatev za zamudami nad 90 dni, kar je opazno manj kot konec leta 2014 (11,9 odstotka) oziroma konec leta 2015 (9,9 odstotka).
Izboljšana pa je tudi kakovost terjatev bank po definiciji evropskega bančnega organa Ebe: delež nedonosnih terjatev se je znižal z 11,3 odstotka konec leta 2015 na 9,1 odstotka septembra lani.
