Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je lani euribor prvič v zgodovini padel pod vrednost 0, so se banke znašle v zagati, kaj storiti s kreditnimi pogodbami, kjer ni posebne klavzule, kako obračunati mesečni obrok, če je euribor negativen. Nekatere banke upoštevajo dejansko stanje, druge pa so sklenile »logično tolmačiti« pogodbo v škodo kreditojemalca.
»Če je objavljena vrednost referenčne obrestne mere negativna, upoštevamo v skladu s kreditno pogodbo, da znaša vrednost referenčne obrestne mere euribor v naslednjem obrestnem obdobju 0 odstotkov,« je obvestilo ene od bank. Obvestilo bi bilo sicer povsem utemeljeno, če bi kreditna pogodba res vsebovala določilo, da se v primeru negativnega euribora upošteva 0, ne pa dejanska vrednost. Podobna obvestila je pošiljala tudi avstrijska Raiffeisen banka, kjer pa je ena od kreditojemalk po pritožbi dobila odgovor, da so ji ugodili. A vse banke teh spornih tolmačenj ne odpravljajo sistemsko, temveč (če sploh) ugodijo le kreditojemalcem, ki se pritožijo.
Nevarnost za banke
Banke so se sicer pred časom zavarovale in v kreditne pogodbe vnesle določilo, da se upošteva vrednost euribora 0, čeprav je ta negativen. Težava nastopi pri pogodbah, ki so bile sklenjene še preden so banke prepoznale to nevarnost. Nekatere banke so sklenile kar »logično tolmačiti« takšne pogodbe. Po mnenju pravnikov in Zveze potrošnikov Slovenije povsem v nasprotju z zakonom.
Odvetnik in predavatelj dr. Blaž Kovačič Mlinar je o sporni praksi nekaterih bank povsem jasen. »Obligacijski zakonik določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo – s tem obligacijski zakonik napotuje na jezikovno razlago določb pogodbe. Pri razlagi spornih določil ni treba upoštevati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, da ustreza načelom obligacijskega prava. Nadalje zakonik določa še, da če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke – kar kreditna pogodba je –, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.«
Nedopustno ravnanje
O »logičnem tolmačenju« pravi, da to vsekakor ne more biti upoštevna metoda razlage pogodbenega določila. »Če že, je treba izhajati iz namenske razlage določila – namen strank pa je bil, da se določno opredeli, kako se bo obrestna mera izračunavala, pri čemer naj se upošteva vsakokratni euribor. Iz takega pogodbenega določila pa v ničemer ni mogoče razbrati, da se negativni realni euribor ne bi upošteval oziroma da bi se v tem primeru štel kot vrednost 0.«
»Četudi bi tako določilo razlagali po namenu pogodbenih strank (tako imenovana teleološka razlaga) – na kar bi lahko napeljevalo sklicevanje bank na »logično tolmačenje« – je mogoče ugotoviti, da sta stranki s pojasnjeno matematično formulo želeli določiti način izračunavanja obrestne mere in se je komitent na to lahko zanesel.«
Banka kot strokovnjak v dejavnosti, ki jo opravlja, se je nedvomno zavedala, da obstaja (skrajna) možnost, da bi euribor čez čas postal negativen. »Nedvomno pa tudi ni 'logično', da bi se euribor upošteval samo v pozitivni vrednosti, ne pa tudi v njegovi negativni vrednosti (s tem bi bila edina pogodbena stranka, ki bi prevzemala določeno tveganje, komitent). Kolikor bi banke štele tako pogodbeno določilo za sporno, ga je skladno z zgoraj pojasnjenim mogoče tolmačiti v korist nasprotne stranke – komitenta, torej na način, da se vselej upošteva realna vrednost euribora, četudi je ta negativen.«
Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da so glede tega že prejeli nekaj pritožb njihovih članov, ki jih poskušajo rešiti. Največ pritožb se po njegovih besedah nanaša na prakse v banki Sparkasse. »Trenutno čakamo na odločitev poravnalnega sveta v Združenju bank. Po njihovi oceni gre pri neupoštevanju dejanske vrednosti euribora brez ustrezne pogodbene podlage za nedopustno enostransko spreminjanje podobe v škodo potrošnika. Vsem zato svetujejo, naj preverijo, ali banka upošteva v pogodbi določeno obrestno mero, in se po potrebi pritožijo.
Libor tako, euribor drugače
V Banki Slovenije nimajo povsem enakega mnenja, v odgovoru so se predvsem osredotočili na problem, kakšne posledice bi imel še večji padec euribora, saj bi to lahko pomenilo, da bi bila skupna obrestna mera negativna, kar pomeni, da bi banka morala kreditojemalcu dajati denar. To bi namreč ogrozilo izvajanje bančnih storitev. »V konkretnem primeru gre za kompleksno pravno vprašanje, za presojo katerega je pristojno sodišče. Banka Slovenije bankam tako ne more dati navodil, kako naj uredijo negativno obrestno mero v posojilnih pogodbah. Če bo Banka Slovenije ugotovila, da za banke negativna obrestna mera pomeni povečano tveganje, bo bankam po potrebi naložila ukrepe za obvladovanje teh tveganj, kot je bilo že omenjeno, pa ne more razsojati o tem, katera pravna ureditev tega vprašanja je pravilna.«
Treba je opozoriti še na problematiko kreditov, ki so bili vezani na švicarski frank. »Z njegovo krepitvijo so se taki krediti za kreditojemalce zelo podražili, pri čemer je tveganje krepitve franka in s tem podražitve teh kreditov v celoti padlo na ramena kreditojemalcev, zato nikakor ni logično, da padanje vrednosti euribora in s tem povezano tveganje znižanja obrestnih mer (ter posledično pocenitve kreditov) ne bi padlo na kreditodajalce, to je banke,« je prepričan Kovačič Mlinar.
Različna praksa bank
Ko smo pri bankah, ki imajo dovoljenje za poslovanje v Sloveniji, želeli izvedeti, po kakšni formuli izračunajo anuiteto (za kreditne pogodbe, kjer obrestno dno ni določeno), so odgovori različni. Banka Slovenije in Deželna banka Slovenije sta se zavili v molk, NLB ter Sparkasse, denimo, sta odgovorili mimo postavljenega vprašanja, pozneje pa odgovora prav tako nismo dobili. Tudi v Zvezi potrošnikov pritrjujejo, da način komunikacije v nekaterih bankah ni ustrezen.
Ker ni popolnoma jasno, ali banke kreditojemalcem v podpis morda pošiljajo anekse k pogodbam, velja še opozorilo, da če kreditojemalec aneksa ne podpiše, to zanj ne sme imeti nobenih negativnih posledic in zanj velja sklenjena (osnovna) pogodba.
