V milijardnih izgubah zaradi posojil v frankih

Breme posojil v švicarskih frankih je na Hrvaškem večinoma padlo na banke.

pon, 21.08.2017, 12:00

Zagreb – Zgodba o konverziji posojil iz švicarskih frankov v evre na Hrvaškem še ni končana. Ustavno sodišče je z odločitvijo decembra lani jasno podprlo državo, ki je zaradi »divjega švicarskega franka« predlagala zakon o potrošniškem kreditiranju.

S to odločitvijo banke niso bile zadovoljne, prav tako ne združenje Potrošnik, ki je na sodišče vložilo tožbo. V primeru spremenljive obrestne mere se je ustavno sodišče postavilo povsem na stran dolžnika, pri tem je upoštevalo odločitve evropskega sodišča, ker »so obrestne mere nepoštene in nerazumljive in ker se menjajo brez soglasja druge strani«, kar je privedlo do prevare klientov. Dolžniki so lahko načeloma zadovoljni, saj nobena nova odločitev vrhovnega sodišča v tem okviru ne more biti v njihovo škodo. Za banke pa pač to ne velja.

Še več težav za banke

Ustavno sodišče je, sklicujoč se na vrhovno, ki je potrdilo veljavnost tožbe, zahtevalo, da mora vrhovno sodišče dodatno obrazložiti predpise o valutni klavzuli, ki jih je v svoji sodbi označilo za »samorazumljive«. Vrhovno sodišče mora tako dodatno izključiti možnost goljufije in prevare dolžnikov zaradi sklepanja pogodb z vključeno valutno klavzulo.

Če bo vrhovno sodišče ugotovilo, da takšne pogodbe niso bile zakonite, bodo nastali novi problemi za banke, za dolžnike pa bo to nova priložnost. Doslej so vsi stroški konverzije padli na pleča bank, ki so po podatkih Hrvaške narodne banke znašali 7,6 milijarde kun (1,03 milijarde evrov). Nekaj je pri tem izgubila tudi država, ki je bankam zaradi izgubljenega dobička priznala davčne olajšave v višini 1,5 milijarde kun (200 milijonov evrov).

Uspeh dolžnikov

V tej zgodbi je zmagalo 55.000 dolžnikov, ki so izkoristili pravico do konverzije. S tem je skoraj 95 odstotkov dolžnikov dobilo posojila z najmanj 30 odstotkov nižjo glavnico, zmanjšanje pa je odvisno od dolžine najema posojila in nadaljnjih obrestnih mer. Vsi, ki so pravočasno odplačali obresti v preplačanih švicarskih frankih, niso dobili nič. Stališče hrvaških in evropskih sodišč je jasno: »Zakon o konverziji se ne nanaša na zaključene pravne posle.«

Če bi vrhovno sodišče podvomilo o pogodbah z vključeno valutno klavzulo ali bi jih problematiziralo, bi se banke spet znašle v škripcih. Poslanec sabora in predsednik hrvaškega društva Frank Goran Aleksić, ki je svoj politični vzpon doživel ravno z borbo za pravice posojilojemalcev v švicarskih frankih, je v izjavi za Delo potrdil: »Prepričan sem, da bo vrhovno sodišče tudi v primeru valutnih klavzul odločilo v našo korist. Pričakujem, da bodo banke vsem strankam izplačale še najmanj deset milijard kun.« Aleksić pri tem nima v mislih samo dolžnikov v švicarskih frankih, ampak tudi tiste v evrih, vse pa poziva, da banke tožijo tudi kot posamezniki. Zanimivo je, da o posameznih tožbah dolžnikov posojil z valutno klavzulo hrvaška sodišča nimajo enakega stališča, včasih odločijo v korist klientov, včasih pa v korist bank. Res pa je, da pravnomočnih odločitev še ni.

Socialni korektiv

O tožbah pa ne razmišljajo samo dolžniki, ampak tudi banke. Za zdaj je sicer samo italijanska Unicredit, matična banka Zagrebške banke, zaradi zakona o konverziji vložila tožbo na mednarodno sodišče za investicije v Washingtonu.

Zakon o konverziji je bil na Hrvaškem sprejet leta 2015, ko je švicarski frank začel naglo rasti. To je bilo ravno sredi predvolilne kampanje, ko je takratni premier Zoran Milanović v imenu zaščite »malega človeka« izrekel odločni ne »pohlepnim bankirjem«. V volilnem letu so vsi podprli ta socialno čuteči zakon. Nesporno je, da so banke s posojili v švicarskih frankih ustvarile ogromen dobiček, najbrž celo večjega od zdaj prikazane izgube, po drugi strani pa je le desetina teh posojilojemalcev kredit izkoristila za nakup prve nepremičnine.

Prijavi sovražni govor