Banke v prvem polletju z desetino manj dobička kot lani

Povečujeta se obseg posojil in bilančna vsota, kapitalska ustreznost in likvidnost bank ostajata ugodna, pravijo v BS.

Objavljeno
30. avgust 2017 13.52
M. J.
M. J.

Ljubljana – Banke v Sloveniji so v prvem polletju posojale več kot lani in ob tem ustvarile za 253 milijonov evrov dobička pred davki, kar pa je za 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju 2016, izhaja iz zadnjih podatkov Banke Slovenije.

Dobiček po davkih je sicer znašal 233 milijonov evrov, dobrih šest odstotkov manj. Ob tem je bila junija bilančna vsota bančnega sistema s 37,2 milijarde evrov za 2,3 odstotka višja kot pred enim letom. Banke čedalje več posojajo nebančnemu sektorju, predvsem prebivalstvu. To kaže pospešena rast potrošniških posojil, medletno so se povečala kar za 12 odstotkov, in stanovanjskih posojil, ki so se povečala za 5,2 odstotka.

Stanovanjska posojila po obsegu še naprej presegajo potrošniška, v strukturi novoodobrenih posojil pa se še povečuje delež posojil po fiksnih obrestnih merah, narašča tudi njihova povprečna ročnost ob odobritvi. V zadnjih mesecih je opazen počasen zasuk navzgor pri obrestnih merah teh posojil, medtem ko variabilne obrestne mere ostajajo na doseženih nizkih ravneh, ugotavljajo v BS. Vztrajno se krepi rast tudi obseg posojil nefinančnim družbam, torej podjetjem, ki so se junija medletno povečala za 5,8 odstotka.

Obseg slabih posojil v bankah (t. im. nedonosnih izpostavljenosti) se je v prvem polletju zmanjšal za eno odstotno točko na 7,5 odstotka. V bilanci uspeha se bankam še naprej zmanjšujejo tudi neto neobrestni prihodki (medletno nižji za 6,5 odstotka), operativni stroški pa so primerljivi z lanskimi. Tudi neto obrestna marža se je v prvem polletju letošnjega leta znižala, banke tako še naprej kujejo dobičke predvsem s sproščanjem oslabitev in rezervacij.

V BS ob tem zatrjujejo, da kapitalska ustreznost in likvidnostni položaj bančnega sistema ostajata ugodna. Količnik kapitalske ustreznosti bank je na konsolidirani osnovi znašal 18,8 odstotka. Opozarjajo pa še, da je »za banke ob nadaljnjem skrajševanju ročnosti vlog nebančnega sektorja in s tem povečevanju možnosti za nenadne likvidnostne potrebe pomemben zadosten obseg likvidnosti in ustrezno upravljanje z njo.«