Banke z dobičkom, a s še preveč slabimi posojili

Slovenski bančni sistem je po vseh dokapitalizacijah zdrav, na dolgi rok pa je pričakovati njegovo konsolidacijo.

Objavljeno
06. november 2015 15.51
Slovenija, Ljubljana, 01.Oktober2012, Banka Slovenije. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Brdo pri Kranju − Po petih letih izgub je leta 2015 dobičkonosnost slovenskega bančnega sistema kot celote spet pozitivna. Velike domače banke so zdaj dobro kapitalizirane, nekatere manjše pa bodo še morale dvigniti svoj kapital na zahtevano raven, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec na srečanju bančnikov na Brdu pri Kranju.

»Slovenski bančni sistem je po vseh dokapitalizacijah zdrav, na dolgi rok pa je pričakovati njegovo konsolidacijo, predvsem v smeri večje racionalizacije. V obdobju nizkih obrestnih mer slovenski bančni sistem ne dosega enakih prihodkov iz vseh drugih finančnih instrumentov kot banke v drugih državah«, je 160 bančnikom še povedal guverner.

Sicer pa konsolidacija bančnega sektorja pri nas že poteka, z dvema bankama v zadnji fazi ukinitve in dvema paroma bank v združevanju. Zadnji krog stresnih testov je pokazal, da je ogrožena vzdržnost poslovnega modela pri vrsti bank, ki še niso bile vključene v proces konsolidacije. Te ranljive banke morajo razviti strategijo, kako izboljšati vzdržnost svojega poslovnega modela in jo tudi izvesti.

»V nekaterih slovenskih bankah je delež slabih terjatev občutno večji od 20 odstotkov, zato mora biti njihova kapitalska ustreznost toliko večja. V nekaterih bankah nastajajo nova slaba posojila, se pa njihov obseg v celoti zmanjšuje in upam, da se bo to tudi nadaljevalo,« pojasnjuje guverner.

BS svari banke, naj ne tvegajo s posojili

Sicer pa v BS banke svarijo, da naj se zaradi pritiskov na dobičkonosnost ne podajo v visoko tvegano kreditiranje. »Banke morajo biti previdne, da kreditne rasti ne spodbujajo z znižanjem kreditnih standardov. Niti ne smejo čutiti nobenih pritiskov, naj to počnejo. Ne smemo ponoviti napak predkriznih časov. Razmere bi se lahko celo poslabšale, če bi podjetja zaradi večje razpoložljivosti posojil odložila prestrukturiranje svojih bilanc. Poudarek bi moral biti na ustrezni dodelitvi posojil, ne pa na njihovem skupnem znesku. Pomembno je, da so glavni koristniki kreditne rasti dobri, ne pa slabi posojilojemalci. Banke bi morale za določene stranke celo zaostriti kreditna merila,« je posvaril guverner.