Bankirji stopili v cenovno vojno

Ljubljana – NLB dobro posluje in je postavila temelje za prihodnji razvoj in privatizacijo banke, so izrazili prepričanje v njeni upravi. Poudarili so, da z drugimi bankami ne tekmujejo v ceni, saj cenovna vojna lahko skoplje novo bančno luknjo.

»NLB je v prvem polletju dosegla dober rezultat, nad načrti. V drugi polovici leta ne pričakujemo enake dinamike, ker pričakujemo določene oslabitve in rezervacije, a ostajamo na napovedih, da bo letošnje leto solidno boljše od lanskega,« je poudaril predsednik uprave Janko Medja. Skupina NLB je v prvem polletju ustvarila 53,4 milijona evrov čistega dobička, to je 57 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Matična banka je ustvarila 40,1 milijona evrov čistega dobička, prav tako so »po zelo dolgem času« pozitivno poslovale vse strateške članice skupine, je dejal Medja.

Več o poslovanju NLB lahko preberete TUKAJ.

Okrepljeno prestrukturiranje

Skupina NLB je v prvem polletju oblikovala za 41 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, medtem ko v istem obdobju lani 66 milijonov evrov. »V drugem polletju bodo oslabitve in rezervacije predvidoma večje kot v prvi polovici leta, a skupaj bodo v vsem letu nižje kot lani,« je pojasnil član uprave Andreas Burkhardt. Po njegovih besedah je banka v prvih šestih mesecih znižala obseg slabih kreditov za 100 milijonov evrov, v drugi polovici bo to zmanjšanje še večje, sploh če bi dokončali prodajo družbe Interfinanz. V portfelju skupine je 24,6 odstotka, v matično NLB pa 20,9 odstotka slabih posojil.

Po Burkhardtovih besedah je NLB okrepila prestrukturiranje malih in srednjih podjetij (MSP). Na naše vprašanje, ali bi prenesli slabe terjatve do MSP na novoustanovljeno posebno družbo, ki naj bi, kot smo razkrili v Delu, upravljala slabe terjatve na podlagi Probankinega informacijskega sistema, je Burkhardt odgovoril, da ima premalo informacij o tej družbi za konkreten odgovor, a da imajo v hiši močno ekipo za prestrukturiranje MSP.

Neto obrestni prihodki so se glede na isto obdobju lani na ravni skupine povečali za pet odstotkov, na 170 milijonov evrov, saj je rast obrestnih prihodkov odvisnih bančnih članic presegla znižanje neto obrestnih prihodkov matične banke. »Nizek euribor pomeni pritisk na prihodke banke. S stroškovno učinkovitostjo nam uspe ustvarjati dobiček tudi v obdobju zgodovinsko nizkih obrestnih mer,« je dejal Medja. Dodal je še, da padajo tudi marže za kredite v Sloveniji: »Konkurenca s cenovno vojno prispeva k padanju marž. V tej bitki NLB pod določeno ceno ne bo šla, ker nočemo ponoviti zgodbe iz let med 2005 in 2008 ter ustvarjati novih slabih kreditov. Nekatere obrestne mere, ki se danes odobrijo, ne pokrivajo stroškov tveganj.« Na vprašanje, katere banke prihajajo s prenizko ceno, član uprave Blaž Brodnjak ni konkretno odgovoril: »Zanimiv fenomen je, da se z nizkimi cenami pojavljajo nekateri igralci, ki so bili glavni zagovorniki zdravih praks, tudi nekatere tuje mednarodne bančne skupine.«

Ekonomist Sašo Polanec svetuje, naj večje banke z manjšimi ne tekmujejo z nizkimi obrestnimi merami, ampak naj v obrestne mere vključijo stroške: »Kratkoročno vedenje je na trgu pogosto močno zaželeno, da banka raste, vendar lahko na dolgi rok nastane težava; lahko se poveča delež slabih posojil in zato poslabša poslovni izid.« Pri tem je opozoril, da večina bank ni pomembno izboljšala prakse glede odobravanja kreditov: »Banke niso znale ocenjevati tveganj in še zdaj jih večinoma ne znajo. Banke so mogoče zaostrile pogoje, a bolj bi morale upoštevati tveganja in uspešnost podjetja.«