Banko Slovenije skrbijo priporočila računskega sodišča

V centralni banki so prepričani, da bi pri reviziji računskega sodišča šlo za poseg v konkretne nadzorniške odločitve.

sre, 06.12.2017, 07:00

Ljubljana – Banka Slovenije je zakon, ki je oktobra po dolgotrajnih pogajanjih računskemu sodišču omogočil revizijo centralne banke, nemudoma poslala v ustavno presojo. Kot izhaja iz zahteve za ustavno presojo, jih najbolj moti možnost računskega sodišča, da jim glede na morebitne ugotovitve izda priporočila. »Gre za poseg v samostojnost centralne banke,« pravijo.

Zakon o Banki Slovenije, spomnimo, računskemu sodišču ne daje širokih pooblastil, ravno nasprotno izrecno navaja, da revizija ne bo zajemala praks nadzora Banke Slovenije. Izjema so le tiste prakse nadzora, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014 (takrat je nadzor prevzela ECB) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev. Izda lahko priporočila, Banka Slovenije ni zavezana predložiti poročila o odpravljanju razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti, mora pa obrazložiti odstop od priporočil, ki bi jih predlagalo računsko sodišče. V Banki Slovenije se z zakonsko rešitvijo ne strinjajo.

Priporočila kot poseg v samostojnost

Prepričani so, da bi računsko sodišče s priporočili ustvarilo neka pričakovanja ter tako poseglo v konkretne postopke nadzora in opravljanja konkretnih nadzorniških nalog. »Gre za usmeritve o tem, kako naj bi Banka Slovenije v prihodnje ravnala pri opravljanju svojih nadzorniških nalog in odločitev, z namenom, da se prepreči domnevne nepravilnosti in nesmotrnosti pri nadaljnjem izvajanju nadzorniških nalog Banke Slovenije. Slednje že po naravi stvari pomeni poseg v samostojnost centralne banke,« so glede možnosti priporočil v zahtevi za oceno ustavnosti zapisali v Banki Slovenije.

S priporočili bi računsko sodišče vplivalo na centralno banko, saj je namen priporočila ta, da naslovljenec, torej Banka Slovenije, spremeni svoje ravnanje, opozarjajo in ob tem poudarjajo, da centralna banka ne sme sprejemati kakršnih koli usmeritev. »Priporočila računskega sodišča, ne glede na to, da jih Banka Slovenije formalno ni dolžna upoštevati, pa so prav to - usmeritve o tem, kako naj bi Banka Slovenije ravnala pri opravljanju svojih nalog in pri sprejemanju odločitev,« so zapisali.

Posega se v sodne postopke

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je, kot smo nedavno poročali, pred posegi računskega sodišča opozarjal tudi predsednika ECB Maria Draghija, pri tem pa je guvernerja najbolj skrbel morebitni vpogled računskega sodišča v dogajanja leta 2013. Kot je opozarjal, je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel »večkrat potrdil namero sodišča, da revidira postopke, ki jih je v okviru pregleda kakovosti sredstev bank (AQR) in stresnih testov leta 2013 izvajala BS«.

V zahtevi za ustavno presojo se tega dotaknejo povsem na koncu, ko opozorijo na spornost ureditve, ki bi glede revidiranja Banke Slovenije veljala za nazaj. Spomnijo na pojasnilo vlade, da bo revizija lahko zajela tudi sanacijo bank konec leta 2013 in deloma v letu 2014, ter opozorijo, da »takšna in podobna stališča predlagateljice zakona in zakonodajalca še dodatno kažejo na arbitrarnost izpodbijane ureditve revizijske pristojnosti računskega sodišča«.

A v Banki Slovenije jih skrbi tudi, da bi lahko računsko sodišče s svojim mnenjem vplivalo na sodne postopke, v katerih se oziroma se bo presojalo pravilnost in zakonitost izvajanja teh nadzorniških nalog oziroma odločitev Banke Slovenije.

»Nobenega dvoma namreč ne more biti, da se z ugotovitvami računskega sodišča, to je drugega državnega organa, ki je poleg tega najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe , prejudicira odločitev sodišča v sodnem postopku in s tem vlagateljici onemogoča, da bi v teh postopkih učinkovito zastopala javni interes in razloge, ki jih je upoštevala za varno poslovanje subjektov nadzora ter stabilnost finančnega sistema,« so zapisali.

O porabi javnih sredstev ne odloča Banka Slovenije

V Banki Slovenije so prepričani tudi, da bi šlo za poseg v samostojnost strokovnih organov centralne banke pri opravljanju nalog. Vsako, četudi povsem utemeljeno, nespoštovanje priporočil računskega sodišča bi namreč imelo za člane organov centralne banke negativne posledice, »bodisi v smislu odziva javnosti bodisi v smislu nadaljnjega nezaupanja državnega zbora glede opravljanja njihove funkcije«. Ustavnim sodnikom tako med drugim tudi predlagajo, da se po razlago, ali lahko kateri organ posega v neodvisnost nacionalne centralne banke, obrnejo na Sodišče Evropske unije.

Spomnimo, da lahko računsko sodišče hkrati revidira le tiste prakse nadzora, ki so vodile v porabo proračunskih sredstev. A v Banki Slovenije izpostavljajo, da nimajo nobenih pristojnosti odločati o porabi javnih sredstev, četudi so izrekli ukrepe bankam v državni lasti, ki so zahtevali dokapitalizacije, pa ti ukrepi nikoli niso neposredno povzročili porabe javnih sredstev.

O tem je avtonomno odločala država, so dejali. V centralni banki dejansko menijo, da želi zakonodajalec nanje prevaliti odgovornost za odločitve drugih odločevalcev (vlade in drugih), ki odločajo o porabi javnih sredstev, če svoje odločitve oprejo na ugotovitve Banke Slovenije. to je po njihovo še en nedopusten poseg v neodvisnost centralne banke.

Prijavi sovražni govor