Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju zraslo za 4,4 odstotka. Gospodarska rast v Sloveniji ostaja tako bistveno hitrejša kot v drugih državah območja evra, ki so v istem obdobju dosegle povprečno le 0,6-odstotno rast.
K rasti BDP je največ, 1,7 odstotne točke, prispevala končna potrošnja gospodinjstev, ki je bila v drugem četrtletju letos za 3,2 odstotka višja kot leto prej. Najbolj dinamično so rasle bruto investicije v osnovna sredstva, ki so se povečale za 7,9 odstotka, k rasti BDP pa so prispevale 1,4 odstotne točke. Ta dva podatka kažeta, da se je po razmeroma dolgem obdobju, ko sta gospodarsko rast generirala predvsem izvoz in javna poraba, postopno stabiliziral tudi domači potrošniški in podjetniški trg.
Ko je glavna težava podjetij, da je na trgu dela premalo delovne sile, ki postaja po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) najpomembnejših dejavnikov omejevanja nadaljnje rasti, potem je jasno, da je bilo gospodarstvo že kdaj v slabši kondiciji.
Slovenija in njeni izvozniki jezdijo evropski konjunkturni val, ki ga ob izboljševanju konkurenčnosti izkoriščajo za visoke rasti prodaje na tuje. Izvoz je v drugem četrtletju zrasel za 8,3 odstotka na letni ravni in k rasti BDP prispeval 1,1 odstotne točke.
Zadnji vzpon pred krizo?
Mnogi svarijo, da se na gospodarskem horizontu že slikajo temni oblaki naslednje krize. Toda večjih turbulenc v okolju visokega pritiska nad slovenskim gospodarskim nebom zaenkrat ne gre pričakovati. Pa vendarle, bo najprej počilo v gospodarstvu ali na finančnih trgih? Matej Šimnic iz Alte Invest še ne vidi resnih težav, zlasti ne v Sloveniji, kjer so vrednosti delnic po njegovi oceni primerne. Problematičen bi utegnil biti ameriški finančni trg na čelu z Wall Streetom, kjer so vlagatelji pripravljeni plačevati (pre)visoke cene za delnice podjetij, ki vrednotenj z dobički (še) ne upravičujejo.
A zgolj precenjene delnice ne morejo biti dovolj dober vzrok za uresničitev novega kriznega scenarija. »Samo visoke vrednosti delnic nikdar ne povzročijo krize. Potreben je nek dodaten vzrok, nek sprožilec,« poudarja Šimnic, ki meni, da so trenutno največja tveganja na geopolitičnem področju, kjer vodi igro izredno nepredvidljiv ameriški predsednik Donald Trump. Če se bo zapletel v oboroženi konflikt s Severno Korejo ali pa sprožil trgovinsko vojno s to ali ono velesilo, bi lahko to pošteno zamajalo optimizem v svetovnem in s tem tudi evropskem gospodarstvu.
Potrošniki kažejo moč, a voz vlečejo izvozniki
Kljub tveganjem se zdi, da se slovenska zgodba o gospodarskem uspehu še ne kani izpeti. Rastejo tako bruto investicije, s katerimi industrija krepi dodobra zapolnjene proizvodne kapacitete. Ob tem pa so čedalje bolj prebujeni tudi slovenski potrošniki, ki so v drugem četrtletju zapravili 5,65 milijarde evrov. Več so gospodinjstva potrošila le še v zadnjem lanskem četrtletju, vendar je to tudi razumljivo saj se potrošniki v zadnjem prazničnem četrtletju radi obdarujejo. V drugem četrtletju medtem Slovenci še nikdar nismo bili tako »potratni«.
Optimizem med potrošniki in gospodarstveniki je torej nesporen. »Slovensko gospodarstvo plava in tone z izvozom. Slovenski trg ima zgolj dva milijona potrošnikov. To številko lahko obrneš kakor želiš, vendar vsakič postane jasno, da je premajhna zato, da bi na njej stalo že eno večje izvozno podjetje, kaj šele celotno gospodarstvo,« opozarja dr. Črt Kostevc iz ljubljanske ekonomske fakultete.
Tveganja močnega evra
Če sloni usoda slovenskega gospodarstva na izvozniki, se ti naslanjajo na razpoloženje v mednarodnem okolju, kjer je veliko odvisnega od tečaja evro za dolar. Čeprav se na prvi pogled zazdi, da valutna nihanja nimajo in ne morejo imeti bistvenega vpliva na slovenski izvozni sektor, ki je v več štirih petinah vezan na EU, kjer je glavno plačilno sredstvo prav evro, je dejansko stanje nekoliko bolj zapleteno.
Med velikimi slovenskimi izvozniki je namreč množica dobaviteljev velikanom iz Nemčije, Francije, Italije in Avstrije. Velikanov, ki ne izvažajo le po Evropi, temveč tudi na trge, kjer pomeni višja vrednost evra istočasno tudi višje cene njihovih izdelkov in s tem nižjo prodajo, ali pa enake cene in nižje marže - v vsakem primeru negativen vpliv na poslovni rezultat.
»Če se ustavi nemško-francoski vlak, bomo imeli velike težave,« opozarja Kostevc, ki vendarle meni, da so pritožbe nemških in drugih podjetij nad močnim evrom nekoliko pretirane. »Gre bolj za strah, da bo evro rasel tudi v prihodnjih mesecev, saj vedo, da ni še niti približno na rekordni ravni,« je dejal.
Evro je danes vreden 1,2 dolarja, najviše je bil leta 2008 pri dobrih 1,6 dolarja. Do tja na kratki rok verjetno ne more, kar pomeni, da je trenutno izredno malo možnosti za uresničitve scenarija, po katerem bi trpeli izvozniki, na drugi strani pa se veselili evropski turisti v ZDA, ki bi lahko čez lužo spet brezskrbno kupovali elektronske naprave in obleke. Čeprav tveganja obstajajo - že samo zaradi dejstva, da je slovenski izvoz premalo diverzificiran tako geografsko kot tudi panožno -, se ta vsaj v naslednjih nekaj mesecih verjetno ne bodo uresničila. In slovensko gospodarstvo bo lahko nemoteno raslo vsaj še do naslednjega leta.
