Tiskane izdaje
Ljubljana – Bil bi izredno presenečen, če bi ustavno sodišče odločilo drugače v zvezi z izbrisom podrejencev iz leta 2013, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec ob robu ljubljanske centralnobančne konference.
Ustavno sodišče naj bi po nekaterih informacijah do konca tega meseca odločilo v zvezi s pritožbo izbrisanih lastnikov podrejenih obveznic v državnih bankah.
Guverner je v odgovorih na novinarska vprašanja pojasnil, da je treba najprej počakati na odločitev ustavnega sodišča, kakšnih posebnih presenečenj sicer ne pričakuje – »tudi glede na odločbo evropskega sodišča v Luksemburgu, ki je presodilo o pravilnosti ukrepov na Cipru, kjer je šlo za mnogo bolj radikalen ukrep kot je bil v Sloveniji.
Če pa bi do tega slučajno prišlo, pa je to vprašanje, ki ga bo vlada morala reševati z evropsko komisijo. Gre za vprašanje pravil o državni pomoči, ki so bila v Sloveniji upoštevana na način, da država lahko uporabi državno pomoč za dokapitalizacijo bank le, če prenese breme reševanja slabega stanja bank tudi na zasebne investitorje. Tu gre za vprašanje, ki se bo neposredno dotikalo predvsem vlado RS in evropske komisijo v okviru veljavnih evropskih pravil o državni pomoči.«
Z guvernerjem smo obdelali še nekaj aktualnih tem.
O morebitnemu novemu bremenu za davkoplačevalce
To je vprašanje, ki se bo verjetno postavilo prvič in bo verjetno predmet reševanja na evropski ravni. Pravila državnih pomoči so izjemno jasna. Če pride do uporabe davkoplačevalskega denarja, morajo breme reševanja nositi zasebni investitorji.
O preveliki kapitaliziranosti slovenskih bank
Vsi podatki in rezultati letošnjih stresnih testov kažejo, da so slovenske banke ravno prav kapitalizirane. Predvsem zato, ker imata obe sistemski banki še vedno največji delež nedonosnih izpostavljenosti. Očitno je tudi, da slaba posojila postajajo glavni generator slabih stresnih rezultatov, česar v Sloveniji še vedno ne želimo v celoti priznati. Rezultati stresnih testov kažejo, da so vse ocene o preveliki kapitaliziranosti slovenskih bank brez kakršnekoli vsebinske podlage.
O skrivnostni študiji V. Boleta o preplačani sanaciji bank
Je bila študija kdaj javno objavljena? Jo je kdo od vas prebral? Tudi jaz je nisem, tako da težko komentiram. Govoriti o stvareh, za katere lahko le domnevamo, da obstajajo, je neprimerno.
O stabilnosti slovenskega finančnega sistema
V primerjavi z nekaterimi drugi državami v EU je stanje slovenskega bančnega sistema boljše, nismo več v skupini tveganih držav, predvsem zaradi ustrezne dokapitaliziranosti slovenskih bank, čeprav imajo te še vedno nekajkrat višjo raven nedonosnih izpostavljenosti.
O dokapitalizaciji Delavske hranilnice
Gre za nadzorniške zadeve, ki so stvar odnosa med nadzornikom in nadzirancem. Tega vprašanja ne morem komentirati.
O možnosti odkupa delnic s strani ECB
O teh stvareh se neprestano pogovarjamo, gledamo vse možnosti, da bi bila denarna politika ECB še bolj učinkovita. A v tem trenutku je težko dati enoznačni odgovor, ali bi bil nakup delnic primeren.
O sistemskemu tveganju, ki ga predstavlja Deutsche Bank
Vsaka banka, ki ima težave, predstavlja tveganje za skupno evropsko območje. Zato je treba biti izjemno pazljiv pri zaključkih in vseh nadaljnjih korakih. Zdaj ne razpolagam z dovolj podatki, da bi lahko potrdil, da je to tveganje izrazito samo pri eni banki. Ravno smo zaključili s stresnimi testi za vse evroobmočje, ki so sicer pokazali, da le ena banka ni izpolnjevala regulatornih zahteve kapitala. Vse banke, ki imajo več slabih, nedonosnih terjatev (med njimi so tudi slovenske), morajo nadaljevati prestrukturiranje portfeljev in zagotavljati kapitalsko ustreznost.
O tem, zakaj banke ne posojajo
Je to problem bank, ali tistih, ki ne povprašujejo dovolj po posojilih? Banke so pripravljene dati posojila. Problem – ne le v Sloveniji, tudi v evroobmočju – je tudi v tem, da ni dovolj povpraševanja po novih posojilih.
O možnih pogajanjih z EK za podaljšanje roka za privatizacijo NLB
Za to je pristojen SDH in verjamem, da obstaja dovolj utemeljenih razlogov, da se odločijo tako ali drugače. Zadnji rezultati stresnih testov so pokazali, da je NLB ustrezno kapitalizirana in ne more biti predmet razprav o kakršnikoli dodatni dokapitalizaciji ravno zaradi vseh ukrepov, ki smo jih izpeljali v 2013.
