Tiskane izdaje
Ljubljana – Denar, če bi ga ustvarjali danes, bi verjetno izgledal kot bitocin. S to obliko virtualne valute lahko plačujete položnice ali pa si nakažete denar na bančni račun. Bitcoin je v obtoku od leta 2009.
Bitcoin je virtualni denar oziroma tehnologija, ki se jo, kot meni soustanovitelj Cashile Tim Mitja Žagar, lahko izkoristi na različne načine, med katerimi je tudi bitcoin kot valuta. Ima enake lastnosti kot denar (preprost prenos in deljenje na enote) in zlato (omejenost in možnost menjave). Med prednostmi bitcoina, ki jih naštevajo njegovi zagovorniki, so neodvisnost od centralnih avtoritet, hitri prenosi, varne in cenejše transakcije po vsem svetu. Za poslovanje z bitcoini ne potrebujete bančnega računa, denar pa lahko prenesete na katerikoli bitcoin račun, pri čemer so stroški transakcije nizki.
Virtualne bitne kovance lahko kupite preko podjetij kot je Cashila, preko bitcoin menjalnic ali pa na bitcoin avtomatih. Elektronski denar se hrani v digitalni denarnici, ki je lahko v obliki QR kode, spletne denarnice, mobilne denarnice ali menjalne borze.
Slovenija je glede bitcoinov mogoče najbolj poznana po menjalnici bitcoinov Bitstamp, ki je doživela krekerski napad in pri tem izgubila četrtino letnega prihodka oziroma 4,3 milijone evrov. Kljub temu menjalnica posluje normalno naprej in je ena bolj znanih v svetu. Imamo pa v Sloveniji tudi že sedem bitcoin avtomatov (BTM).
Nakup in prodaja prek avtomata
V začetku oktobra je podjetje Grecom nov bitcoin avtomat postavilo na bencinskem servisu Petrol na Celovški cesti v Ljubljani. Ta avtomat omogoča nakup in prodajo digitalne valute bitcoin. S postavitvijo bitcoin bankomata želijo v družbi vodilne kriptovalute še bolj približali končnim strankam, uporabnikom in tistim, ki bodo to šele postali. Po njihovem mnenju je sodelovanje velikih podjetij za bitcoin uporabnike izredno pomembno, saj pomeni dvigovanje ugleda bitcoina in posledično zaupanja. Družba Grecom, katere ustanovitelj in direktor je Gregor Knafelc, upravlja bitcoin bankomate še v ljubljanskih hotelih Slon in Union ter v nakupovalnem središču Supernova v Kopru.
Svoje avtomate ima tudi Bitnik. Prvega v Sloveniji so postavili v hostlu Tresor, od avgusta pa v sodelovanju z družbo Moro upravljajo dvosmerni BTM v stavbi WTC v Ljubljani. Predvidoma v prihodnjih treh tednih bodo postavili še tri enosmerne (samo nakup bitcoinov) naprave, najverjetneje v Mariboru, Kopru in Celju. Kot pravi direktor in soustanovitelj podjetja Bitnik Peter Trček, za nakupe bitcoinov na njihovih avtomatih uporabnik poleg bankovcev potrebuje še QR kodo javnega naslova svoje bitcoin denarnice. To avtomat lahko odčita iz mobilne naprave ali papirja. »Kadar pa uporabnik želi bitcoine prodati za evre, potrebuje (mobilno) bitcoin denarnico, s katere nam pošlje bitcoine. Prav tako potrebuje mobilni telefon, na katerega prejme kodo, za prevzem gotovine,« razlaga Trček.
Na avtomatu stranka lahko kupuje bitcoine. Na nekaterih tudi bitcoine prodaja za gotovino. »Seveda pa ni nujno, da pri nakupu pošilja bitcoine na svojo denarnico. Torej lahko s pomočjo naprave tudi pošlje denar kamorkoli na svetu (remittance). Vendar je to že funkcionalnost, ki je lastna bitconu, torej ne zgolj naši napravi,« poudarja Trček in dodaja: »Naša misija je približati bitcoine ljudem, zato poslujemo z nižjimi provizijami, ki se gibljejo med tremi in 4,5 odstotki.«
Izkoriščajo tehnologijo za dober produkt
Z bitocini lahko tudi plačujete račune. To omogoča plačilna platforma Cashila, ki je prvo bitcoin podjetje, registrirano kot finančna ustanova. Za svoje delovanje so pridobili bančno licenco, ki jim omogoča delovanje v vseh državah EU, v območju SEPA. V nekaj sekundah si uporabnik pri njih odpre račun in z bitcoini plača položnico ali nakaže denar na katerikoli SEPA bančni račun, Cashila pa bitocine zanj zamenja v evre. Poleg tega na Cashilin račun lahko sprejme evrsko nakazilo od kogarkoli, ki ga lahko zadrži na računu, zamenja za bitcoine ali pošlje na katerikoli drug SEPA bančni račun. Prav tako lahko sprejme bitcoin nakazilo od kogarkoli, ki se ob prejemu samodejno zamenja v evre. Pri tem Cashila zaračuna odstotno provizijo pri vhodnih prenosih.
»Izkoriščamo tehnologijo bitcoina za dober produkt,« pravi Žagar. Če so se prej osredotočali le na bitcoin entuziaste, ki Cashilo uporabljajo za plačevanje mesečnih položnic ali nakazovanja denarja na svoj bančni račun, so mednje uvrstili še migrante in svobodnjake, ki delajo s tujimi naročniki. Tako lahko tehnologijo bitcoina uporabljajo za prenos iz evropskega računa na nekega drugega. Kot primer navajajo Turka, ki pride na delo v Nemčijo. Račun na Cashili odpre v nekaj sekundah, za kar potrebuje elektronski naslov in geslo. To pa mu omogoča plačevanje mesečnih položnic, življenje v Nemčiji in tudi hiter prenos denarja domov. Ko pošilja denar domov, evre zamenja za bitcoine, ki jih nato pošlje prejemniku doma. Prejemnik jih na lokalni bitcoin borzi zamenja v domačo liro.
Za tiste, ki ne potrebujejo tovrstnih transakcij, so bitocini lahko dolgoročna naložba oziroma hranilec vrednosti, seveda pa ne gre vseh svojih prihrankov staviti na to elektronsko valuto. Danes ima okoli 10 milijonov ljudi na svetu bitcoine. Njihova količina je omejena, saj jih bo do leta 2140 na voljo 21 milijonov. Kot ugotavljajo avtorji World Payment Report 2015, virtualne valute še ne igrajo pomembne vloge na področju plačil, a pričakujejo, da se bo njihov pomen povečeval.
Dobički neobdavčeni, rudarjenje je
Plače za zdaj še ne moremo dobivati v bitcoinih, saj ti ne štejejo za denarno sredstvo po zakonu o plačilnih storitvah in sistemih. Poleg tega morajo biti plače v Sloveniji izplačane v denarni obliki. Prav tako bitcoin ne šteje za finančni instrument. Zakonodaja določa tudi, da se vsa plačila prejemnikom nakazujejo na transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev.
Slovenska zakonodaja ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale davčno ureditev poslovanja z virtualnimi valutami, zato je treba, kot pravijo na finančni upravi, z vidika davkov smiselno upoštevati vso davčno in delovnopravno zakonodajo. »Davčna obravnava dohodka, doseženega pri poslovanju z virtualno valuto ali v taki obliki, je torej odvisna od okoliščin posameznega primera. Pri tem je treba ugotoviti, kdo dosega dohodek in za kakšne vrste dohodek v posameznem primeru gre,« odgovarjajo. Dobiček, ki ga ustvarimo z nakupom bitcoinov po nižji ceni in prodajo po višji ceni, ni obdavčen.
Obdavčeno pa je t. im. rudarjenje, ki se šteje med druge prihodke. Davčna osnova je vrednost bitcoina v evrih, ki velja v času prejema dohodka. Fizična oseba mora v sedmih dneh od dneva prejema dohodka vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov pri davčnem uradu, kjer je vpisana v davčni register.
Sodišče EU v Luksemburgu pa je 22. oktobra razsodilo, da menjava običajnih valut za enote virtualne valute bitcoin in obratno ne zahteva plačila davka na dodano vrednost (DDV). Virtualno valuto gre namreč obravnavati tako kot preostale valute. Sodišče EU je o tem primeru odločalo zaradi primera na Švedskem. Tam je želel nek moški ponuditi menjavo običajnih valut v bitcoine in obratno, ker pa se državni organi niso mogli zediniti, ali bi moral na te transakcije plačati DDV ali ne, so primer predložili Sodišču EU.
