Tiskane izdaje
Na zadnjem zasedanju Opeca 28. septembra so se članice te organizacije dogovorile, da bodo prvič po osmih letih zmanjšale proizvodnjo načrpane nafte na 32,5 do 33 milijonov sodčkov na dan. Od takrat je cena nafte poskočila za 13 odstotkov in zdaj znaša okoli 50 dolarjev za sodček. Ta odločitev je bila nepričakovana, vendar je več kot očitno prevladalo večinsko mnenje, da je treba ceno nafte zvišati, saj imajo države, katerih velik del državnega proračuna so prav prihodki od prodaje nafte, velike primanjkljaje.
Ena od držav, ki zelo krvavi zaradi nizkih cen nafte in surovin, ni pa članica Opeca, je gotovo Brazilija. Gospodarstvo je zelo šibko, obenem pa je državo »doletelo« še odstavljanje predsednice zaradi korupcijskih škandalov. Vendar se zdi, da si je država kljub vsemu že nekoliko opomogla tudi zaradi višjih cen energentov.
Pozitivni premik ter dokaz, da politična volja obstaja, je odobritev spodnjega doma brazilskega parlamenta, da odpre vrata tujim velikim naftnim podjetjem ter prekliče monopol nad naftno proizvodnjo, ki ga ima državno podjetje Petrobras.
Leta 2006 so v Braziliji odkrili velike zaloge nafte, ocenjene na 50 milijard sodčkov, pravice do črpanja za to naftno bogastvo je vlada podelila Petrobrasu. Ker je podjetje zelo zadolženo z izredno nizko bonitetno oceno, poleg tega je v zadnjih dveh letih zelo trpelo zaradi nizkih cen nafte, je vlada ugotovila, da Petrobras ne bo mogel investirati in črpati s tega naftnega polja, zato bodo na naslednji dražbi, ki se bo menda zgodila v drugi polovici prihodnjega leta, pravice do črpanja prodali tujim velikim naftnim družbam, ki že kažejo veliko zanimanje.
S temi neposrednimi tujimi investicijami bi Brazlija lahko pobrala veliko več davkov ter zaposlila več tisoč ljudi, kar bi blagodejno vplivalo na gospodarsko rast.
