Tiskane izdaje
Ljubljana – Zakon o davku na nepremičnine dobiva svoj »zakonodajni dosje«. Na spletni strani državnega zbora se ob predlogu zakona kopičijo različni dokumenti in dopisi. Vladna stranka DeSus zahteva popravke v zakonu, zato še ni mogoče reči, kaj se bo z besedilom, ki je zdaj na ogled, dogajalo prihodnji teden. Poslanci lahko zakon še pomembno spremenijo z dopolnili: ker vlada k svojim predlogom zakonov ne more predlagati dopolnil, to delo običajno opravijo poslanske skupine vladnih strank.
Ob predlogu zakona, ki ga je vlada državnemu zboru izročila 18. oktobra, si je mogoče ogledati mnenja posameznikov, ki govorijo le v svojem imenu, torej kot lastniki nepremičnin. Objavljena so tudi pisma, ki so jih na vlado oziroma njeno predsednico Alenko Bratušek naslovili predstavniki verskih skupnosti, preden je vlada v objavljeni različici zakona sakralne objekte izvzela iz obdavčitve.
Predsednik državnega zbora Janko Veber je 18. oktobra občinske svete in župane pozval, naj do 2. novembra izrazijo mnenje o predlogu zakona. Za zdaj so na ogled mnenja štirih lokalnih skupnosti: mestnih občine Celje in Koper ter občin Kočevje in Rogašovci. Le pismo iz Rogašovcev je čisto sveže, ostale tri občine so vladi pisale pred 17. oktobrom, ko so ministri določili besedilo predloga, ki je zdaj v državnem zboru.
Predlog zakona prestrašil občino Rogašovci
Položaj občine Rogašovci je v primerjavi z drugimi občinami poseben. Ta občina, ki leži na tromeji med Slovenijo, Madžarsko in avstrijo na skrajnem severovzhodu države, je namreč edina v državi, ki nikoli ni uvedla nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.« Ta se sicer zdaj steka le v občinske poračune, saj je značilen lokalni vir. Zdaj občini Rogašovci grozi, da bodo njeni občani za svoje nepremičnine sicer plačevali davek na nepremičnine, a bo v prehodnem triletnem obdobju ves odtekel v državno blagajno, niti evro v občinsko.
Po predlogu zakona o davku na nepremičnine, ki ga je vlada oddala v zakonodajni postopek, bo namreč nova dajatev prva tri leta, od 1. janaurja 2014 do konca leta 2016, leta štela za vir državnega proračuna, država pa bo občinam iz nove dajatve vsako leto vrnila le toliko denarja, kolikor so ga leta 2012 dobile z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Takšna ureditev v predlgou zakona za občino Rogašovci pomeni, da bo tri leta zbirala davek na nepremičnine za državni proračun, zase pa nič, saj leta 2012 ni pobirala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in ga še vedno ne.
Župan Mihalič predlaga polovice že na začetku
Zato župan občine Rogašovci Edvard Mihalič zdaj med prvimi piše državnemu zboru, naj k vladnemu predlogu doda dopolnilo, ki bo vsem občinam zagotovilo vsaj 50 odstotkov novega davka, zbranega na ozemlju občine, občine pa, ki so leta 2012 zbrale več kot toliko nadomestila, naj v prehodnem triletenm obdobju dobijo še ta presežek nad polovico. »Tudi občina, ki nima uvedenega nadomestila za uporabo stavbenga zemljišča, bo s to spremembo pridobila del dohodka. V koliko ta sprememba ne bo upoštevana na takšen ali podoben način, bo ta občina in njeni občani do leta 2017 le plačniki davka, občina pa ne bo upravičena do dela prihodka, ki bi ji sicer brez predhodnih določb za obdobje od leta 2014 do konca 2016 pripadal,« v pismu državnemu zboru opozarja župan občine Rogašovci Edvard Mihalič.
Mestni občini: izgubljajo lokalni vir
Iz Mestne občine Celje so že 1. oktobra – ko so še brali zakonsko različico, ki jo je ministrstvo za finance vladnim strankam oddalo 9. septembra – pisali vladi, minsitrstvu za finance in državnemu zboru: »Še vedno ugotavljamo, da predlgo zakona o davku na nepremičnine grobo posega v ustavno zajamčeno lokalno samoupravo.«
Koprčani so državnemu zboru pisali že junija, ko je bil na mizi šele prvi predlgo besedila in je o nejm ravno potekala javna obravnava. Tudi oni so poudarjali, da je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pomemben lokalni vir denarja, novi davek pa to značilnost izgublja: »Prihodki iz nadomestila so namenska sredstva za ureditev nove infrastrukture ali financiranje izgradnje komunalne infrastrukture. Predlog zakona tega namena ne opredeljuje, zato bi bilo smotrno tak namen predvideti, saj bodo v nasprotnem primeru lokalne skupnosti, katerih izvirna pristojnost je tudi izgradnja gospodarske javne infrastrukture na primarni ravni, prisiljene v dodatno zadolževanje.«
Občina Kočevje je velika posestnica
Župan občine Kočevje Vladimir Prebilič je vladi pisal 11. oktobra: »Ključna točka, kjer vidimo slabsoti predloga zakona je v tem, da iz obdavčitve ne izvzema lokalnih skupnosti, Občina Kočevje je v specifičnem položaju, saj je zaradi izselitve kočevskih Nemcev, ki v obdobju po letu 1991 niso bili upravičenci do denacionalizacije, postala lastnica večje količine zemljišč, skupaj 8000 hektarjev. Od tega je velik delež gozdnih in kmetijskih zemljišč, ogromno pa je tudi nezazidanih stavbnih zemljišč. Ta zemljišča nimajo drugega upravljalca, na katerega bi lahko davek prevalili, saj z njimi upravlja občina sama.«
Po podatkih ministrstva za finance so občine leta 2012 z nadoemstilom za uporabo stavbnega zemljišča zbrale 185,5 milijona evrov. Posameznim občinam ta lokalna dajatev zagotavlja različne deleže občinskih proračunov – tri, pet, tudi deset odstotkov ...
