Tiskane izdaje
Ljubljana – Ni še znano, ali bo premier Miro Cerar pridobil ustavno večino 60 poslanskih glasov za potrditev zakona o fiskalnem pravilu v parlamentu. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da je zakon slab, še posebno v delu, ki določa sestavo in način dela fiskalnega sveta.
Pri nas imamo zelo slabo izkušnjo že s prvim fiskalnim svetom, ki je nastal leta 2009 po zamislih tedanjega finančnega ministra Franca Križaniča in se po odstopu štirih članov samorazpustil leta 2012. Vse od takrat je Slovenija brez fiskalnega sveta. Fiskalni svet izpred šestih let je imel v sestavi še sedem članov, prva različica novega zakona o fiskalnem pravilu je nato že določala, da ga sestavljajo vsega trije člani, pri čemer bi njegovega predsednika predlagal kar predsednik republike, po enega člana pa Banka Slovenije in vlada, v DZ pa bi bili imenovani z absolutno večino.
Po novem predlogu, ki je zdaj v drugi obravnavi v DZ, vse tri člane fiskalnega sveta predlaga vlada, potrditi pa jih mora državni zbor s 60 glasovi podpore. Poslanci DZ bodo predlog zakona o fiskalnem pravilu obravnavali na svoji julijski seji, ki se bo začela jutri. Razprava o njem pa poteka tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, kjer Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vseskozi zagovarja sprejetje zakona o fiskalnem pravilu, ker da je tesno povezano z zagotavljanjem finančne suverenosti države, sindikati pa temu nasprotujejo, ker da vodi v znižanje pokojnin, socialnih prejemkov in plač v javnem sektorju.
Okleščena sestava sveta
Predlagani zakon zdaj kadrovsko zelo okleščenemu fiskalnemu svetu nalaga zelo obsežen nabor nalog, med drugim mora spremljati tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov, pokojninske in zdravstvene blagajne ter pripravljati analize in gradiva vladi in državnemu zboru. V strokovni javnosti je slišati čedalje več utemeljenih pomislekov, ali bo fiskalni svet, tako kot je zastavljen, lahko učinkovito delal v prid bolj zdravim in trdnim javnim financam. Veliko vprašanje je tudi, ali bomo ob takšni zasnovi fiskalnega sveta vanj pridobili najboljše slovenske finančne in davčne strokovnjake.
»Del zakona o fiskalnem pravilu, ki govori o fiskalnem svetu, je iz različice v različico slabši. Če želimo imeti resen fiskalni svet, kot neodvisno strokovno telo, ki spremlja, ocenjuje in daje obvezujoča mnenja, ki bi zavezovala ne le vlado, ampak tudi državni zbor, potem je – po predlogu, kot naj bi bil sestavljen – to strel v prazno,« pravi nekdanji finančni minister in guverner BS Mitja Gaspari. »Predlog za tri člane sveta z neko imaginarno strokovno pomočjo – ne vemo, koga – je vnaprej obsojen na neuspeh. Če pogledate samo sedmi člen zakona o fiskalnem pravilu, ki določa naloge fiskalnega sveta, vidite, da je nemogoče, da lahko vse to naredi tako majhna skupina ljudi. Ob tem pa je še rečeno, da je samo predsednik fiskalnega sveta lahko več kot 50-odstotno zaposlen, vsi drugi pa manj. »Takšen svet je lahko le nekakšna skupina državljanov, ki ne more imeti neke večje teže,« je kritičen Gaspari.
Po drugi strani pa poudarja, da je nov predlog boljši v tem, da se pri predlaganju članov sveta ne mešajo več funkcije različnih institucij. »Banka Slovenije pri predlaganju članov fiskalnega sveta ne more imeti nič, če naj bi bila tisto, kar naj bi bila po svojem zakonu – tu gre za konflikt interesov. Kar zadeva možnosti za obvezujoče mnenje fiskalnega sveta, pa je predlagani zakon o fiskalnem svetu v nadaljevanju tudi zelo šibak in jih v bistvu zožuje na neko svetovalno vlogo. Za to pa je škoda uporabljati člene zakona in iskati ljudi, ki bi to opravljali. Mislim, da bodo težko našli tri osebe, ki bi v takšnem kontekstu opravljale zelo zahtevne naloge. Slovenija potrebuje fiskalni svet, a na drugačen način,« opozarja Gaspari. In njegov predlog? »Fiskalni svet bi moral biti širši, v njem bi morali biti profesionalci, zaposleni s polnim delovnim časom in moralo bi biti jasno, kdo mu daje tehnično podporo. To je lahko Umar – če bi izvajal nevtralno funkcijo analitskega inštituta, pri čemer bi se moral omejiti na objektivno poročanje o gospodarskih gibanjih in podatkih, ki bi bili podlaga za delo fiskalnega sveta.«
MF: Fiskalni svet bo spremljal bilten javnih financ
Ob pomislekih, ki spremljajo nastajanje zakonskih podlag za novi fiskalni svet, smo za pojasnila zaprosili tudi ministrstvo za finance, ki ga vodi Dušan Mramor. Na vprašanje, kako bo fiskalni svet ob tako skromni kadrovski zasedbi (in ob le enem polno zaposlenem članu, druga dva pa bosta lahko zaposlena za največ polovični delovni čas) spremljal tekoče izvrševanje državnega proračuna, več kot 200 občinskih proračunov ter zdravstvene in pokojninske blagajne, so nam odgovorili, da bo »fiskalni svet tekoče izvajanje proračunov spremljal na podlagi biltena javnih financ, kjer so občine agregirane. Za polovični delovni čas bodo zaposleni zato, da bodo ostali v stiku s svojim delovnim področjem in ne bodo nezaposljivi, ko jim bo potekel mandat«.
Fiskalni svet v razvitih državah konsenza, kot so Švedska, Finska, Nemčija in Avstrija, deluje kot strokovna institucija, ki redno analizira razmere v javnih financah, nadzoruje vladno fiskalno politiko, napiše obsežno letno poročilo in druge študije ter daje priporočila vladi, svetuje pa tudi parlamentu in drugim odločevalcem v državi.
