Bonitetne hiše bolj pod drobnogledom nadzornikov

Ljubljana – »To je nova direktiva za bonitetne agencije, že tretja od začetka krize 2008. Malokateri sektor je bil tako reguliran v tako kratkem času,« je za Delo strožjo zakonodajo, ki jo je včeraj sprejel evropski parlament, komentiral Marko Mršnik, direktor za državne ratinge pri Standard & Poor's.

Mršnik novo ureditev podpira, saj je »vse usmerjeno v čim večjo transparentnost delovanja in zagotavljanje regulativne varnosti na trgu. To je pozitivno za same agencije, ki se zavedajo okvira svojega dela – pomembno je odgovorno delovanje agencij –, kot za udeležence na trgu, ki uporabljajo ocene. To je primerna vzpostavitev pravil, ki se ji bomo prilagodili. Priprave potekajo, saj bodo nekatere določbe začele veljati že aprila, druge pa šele prihodnje leto, mednje spada tudi napoved koledarja objav [bonitetnih ocen držav].«

Nova ureditev po Mršnikovem prepričanju »odpravlja tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so bile v preteklosti del sodnih procesov. Zdaj je poudarek na preprečevanju tovrstnih dogodkov in malomarnosti. Pri tem je vloga regulatorja izjemno pomembna, da pazi na delovanje agencij in uporabo njihovih ocen pri udeležencih na trgu. Tudi v Sloveniji je bilo veliko hrupa zaradi predčasne objave zaupnih informacij. Tu pa ni agencija tista, ki ukrepa, temveč je vloga regulatorja, da vzpostavi red na trgu.« V Evropi bonitetne agencije sicer regulira in nadzoruje ESMA (European Securities an Markets Authority), prekrške pa lahko nadzirajo tudi nacionalne agencije za trg vrednostnih papirjev.

Mramor: Ocene Slovenije pričakovane

»Ob tej krizi se je izkazalo, da bonitetne agencije niso vedno bile dosledne in dobro opravile svojega dela. Ta odgovor evropskega parlamenta je bil pričakovan, ker so spremembe bonitetnih ocen še posebno prizadele evropske države. Izkazalo se je tudi, da njihovi postopki pri ocenjevanju niso vedno prinesli realnih ocen, in sicer v več primerih, ki se dajo lepo pokazati,« nam je povedal ekonomist Dušan Mramor, s pripombo, da s podrobnostmi nove zakonodaje še ni bil seznanjen. Hkrati opozarja, da je »ocenjevanje bonitete držav ocenjevanje prihodnosti, ki jo je zelo težko točno napovedati. Zato je potrebna tudi previdnost pri ukrepih proti agencijam.«

Kar pa zadeva spremembe bonitetne ocene Slovenije v zadnjih letih, Mramor poudarja, da so bile »pričakovane. V svojih javnih nastopih sem večkrat napovedal, kaj se bo zgodilo, in tisto se je nato tudi zgodilo.« Na vprašanje, ali so spremembe ocen ustrezale razmeram v Sloveniji, pa dodaja, da si ne domišlja, »da bolje vem od agencij in trgov, kaj je ustrezna bonitetna ocena«.

Standard & Poor's spet o Sloveniji

Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's je na začetku novembra Sloveniji napovedala možno znižanje ocene v kratkem roku, zdaj pa pripravljajo revizijo ocene do konca januarja in pri njej upoštevajo vse, kar se je zgodilo. Ker revizija še poteka, nam Marko Mršnik kot visoki analitik S & P ni hotel komentirati možnega razpleta. Po naši oceni sedanja politična in vladna kriza kratkoročno seveda precej povečuje politična in naložbena tveganja, več je nejasnosti tudi glede nujne sanacije bank. Po drugi strani pa je Slovenija končno sprejela pokojninsko reformo – na njeno sprejetje so dolga leta opozarjale tudi bonitetne hiše –, odpravljena je bila tudi proračunska blokada. In seveda, tudi odhod politikov, ki jih bremenijo obtožbe korupcije, bi lahko povečal kredibilnost države.