Bratušek: V 2013 bo ohranjenih ali ustvarjenih do 50.000 delovnih mest

Poslance je zanimala prodaja državnega premoženja, oživitev gospodarske rasti, dokapitalizacija, zadolževanje ...

pon, 20.05.2013, 12:26; spremenjen: 14:28

Ljubljana - Poslanci so danes na predsednico vlade Alenko Bratušek naslovili vprašanja o prodaji državnega premoženja, oživitvi gospodarske rasti, državnih obveznicah in dokapitalizaciji državnih bank.

Vprašanje o državnih obveznicah je na premierko naslovil poslanec Jožef Horvat (NSi). Od Bratuškove je želel pojasnilo, kaj je konkreten namen prodaje obveznic, ali si je Slovenija omogočila predčasen odkup obveznic, ter za koliko se bo zadolževanje dodatno podražilo, ker bo odplačilo potekalo v dolarjih in ne v evrih.

Bratuškova je v odgovoru večkrat poudarila, da je bilo zadnje zadolževanje bolj uspešno od oktobrskega zadolževanja v času prejšnje vlade. »Upam pa, da je bilo to zadnje zadolževanje po tako visoki obrestni meri,« je še poudarila. Pojasnila je, da se je Republika Slovenija zadolžila za izvrševanje proračuna, poplačilo dolgov ter dokapitalizacijo in sanacijo slovenskih bank.

»Slovenija je skladno s tržno prakso izvedla obrestno zamenjavo fiksnih tokov v dolarjih v variabilne tokove v dolarjih, valutno zamenjavo variabilnih tokov v dolarjih v variabilne tokove v evrih in obrestno zamenjavo variabilnih tokov v evrih v fiksne tokove v evrih. Slovenija tako gibanju tečaja ni izpostavljena,« je pojasnila premierka.

Vprašanje o prodaji državnega premoženja je na premierko naslovil poslanec SDS Jože Tanko, najbolj pa ga je zanimalo, zakaj je NKBM prva na listi izmed bank za prodajo, kjer je bila Alenka Bratušek dve leti nadzornica. Tanko je namreč prepričan, da so se v tistem času dajali »privilegirani krediti«, hitro prodajo pa da želi, ker bi se tako izognili prenosu slabih terjatev na slabo banko, s tem pa tudi odgovornosti za soglasja, ki jih je kot nadzornica dajala v banki.

Bratuškova je pojasnila, da se vlada odločila za prodajo NKBM zaradi večje stabilnosti bančnega sistema.

Dejala je, da nima problemov z analizo in javno razpravo nad niti enim samim kreditom, ki ga je odobrila. »Seveda je to poslovna skrivnost banke,« je dodala.

Kateri so konkretni ukrepi, ki jih bo za oživitev gospodarske rasti uvedla vlada v letošnjem in prihodnjem letu, pa je premierko vprašal Franc Pukšič (SLS), ki ga zanimalo tudi, kdaj natančno bodo ukrepi začeli veljati ter kakšni so ocenjeni učinki ukrepov na gospodarsko rast in zaposlenost v letošnjem in prihodnjih letih.

Bratuškova je pojasnila, da bo v okviru nadaljevanja obstoječih dolgoročnih namenskih linij SID banke v letu 2013 zagotovljenih dodatnih 14 milijonov dolgoročnih virov, na podlagi teh in novih virov pa bo na letni ravni podprtih do 1000 podjetij in ohranjenih ali ustvarjenih do 50.000 delovnih mest.

Podjetjem bo na voljo še 140 milijonov evrov za podporo okvirno 30 projektom podjetij, ki bodo ob ohranitvi obstoječih generirala še najmanj 2000 novih delovnih mest po različnih regijah.

Za nov ukrep finančnega inženiringa za financiranje malih in srednjih podjetij bo na voljo 400 milijonov evrov. Ta ukrep, tako Bratuškova, predstavlja potencial za financiranje najmanj 1000 podjetij malih in srednjih in za ohranitev ali oblikovanje 30.000 del mest. Za letos je načrtovan tudi obseg zavarovanj izvoznih kreditov, in sicer v višini 910 milijonov evrov.

Poslanec Rihard Braniselj (DL) pa je želel od premierke odgovor na vprašanje, kolikšen bo strošek dokapitalizacije državnih bank zaradi tekočega poslovanja in kakšen bo strošek dokapitalizacije po prenosu slabih terjatev državnih bank na slabo banko. Pri slednjem ga zanima tudi časovnica prenosa slabih terjatev in pa še posebej obseg prenesenih slabih terjatev na slabo banko.

Bratuškova je pojasnila, da je družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) ustanovljena in delujoča. Bratuškova pričakuje, da bodo prve terjatve na t. i. slabo banko prenešene že junija. Dodala je, da so skladno z zakonom državna poroštva omejena na štiri milijarde evrov, za obseg slabih terjatev pa naj bi bil v višini 3,3 milijarde evrov. Vzporedno s prenosom slabih terjatev pa bo potekala dokapitalizacija.

 

Povezane novice

Vlada si od Telekoma obeta najvišjo prodajno ceno
16. maj ob 18:20
Vlada kot ključne cilje prodaje navaja doseganje čim višje kupnine, stabilno rast gospodarstva in nadaljnji razvoj družbe.
Prijavi sovražni govor