Tiskane izdaje
London je v preteklih desetletjih cvetel kot finančno središče tudi zato, ker so globalne finančne ustanove iz svojih pisarn v Cityju svoje storitve lahko prodajale strankam po vsej Evropski uniji. Pred letom dni so se britanski volivci odločili, da bodo zapustili 28-člansko skupnost, v kateri je skupni trg eno močnejših vezivnih tkiv.
Status Londona kot bančnega centra je tako ogrožen. Če bodo britanska podjetja izgubila prosti dostop do evropskega trga, kar se glede na izhodišča vlade Therese May za »ločitvena« pogajanja zdi verjetno, bo Velika Britanija postala precej manj privlačna za poslovanje.
Kako velika izguba je lahko brexit za London?
Po »srednji« oceni bruseljskega »think-tanka« Bruegel, ki jo navaja Bloomberg, lahko London izgubi 10.000 delovnih mest v bančništvu in 20.000 na širšem področju finančnih storitev.
Druge ocene močno nihajo – od sapo jemajočih 232.000 delovnih mest (kar bi pomenilo dobro desetino vseh zaposlenih, ki v Veliki Britaniji delajo v finančnem sektorju) do obrobnih 4000.
Nekaj se bo v resnici zgodilo – velike mednarodne banke, na primer Morgan Stanley, Citigroup, Deutsche Bank ali JP Morgan Chase imajo v Londonu do 90 odstotkov vseh svojih zaposlenih v Evropski uniji. Vse napovedujejo, da jih bodo en del preselile.
Katere dejavnosti
Nihče v resnici ne ve, potencialno pa je v odhod lahko primorana vsaka dejavnost, ki posluje s strankami v EU. Zelo verjetna »tarča« je kliring v evrih, to je storitev, ki trgovcem s finančnimi instrumenti omogoča, da na borzi dogovorjene posle varno zaključijo.
Nadzor nad poravnavo vrednostnih papirjev in izvedenih instrumentov, ki so izdani v evrih, je že dolgo želja Evropske centralne banke in po pričakovanjih analitikov bo brexit izkoristila kot dodatni vzvod, da ta del poslovanja spravi pod svojo neposrednejšo pristojnost, se pravi v območje evra.
Kdaj se bo proces začel?
Do neke stopnje se je že. Globalne banke se pripravljajo na različne scenarije, saj v resnici ne vedo, kakšna bo vsebina prihodnjih odnosov med Veliko Britanijo in EU. Prioriteta bo nadaljevanje poslov, zato že krepijo oddelke v drugih članicah, London pa zapuščajo predvsem uslužbenci, ki niso Britanci. Konzultantska firma Ernst&Young, ki spremlja 222 podjetij v finančnem sektorju, je pri 59 opazila, da so že pričela s selitvijo dela dejavnosti in ljudi.
Obstaja drugačna rešitev?
V resnici ne. Čeprav Theresa May pričakuje »pogumen in ambiciozen dogovor o prosti trgovini«, ki bi zavaroval tudi položaj bank pri čezmejnih finančnih storitvah, je to izzid, na katerega ne gre staviti. Evropski regulatorji zagotavljajo, da ne bodo dovolili »pravice potnega lista« brez obveznosti, ki jih prinaša skupni trg.
Za povečavo kliknite na grafiko.
So volitve v Veliki Britaniji
Da, vendar ne nujno v pozitivno smer. Premierka je pričakovala krepkejšo večino v parlamentu, v resnici pa jo je izgubila. Prisiljena bo v sklepanje kompromisov, pri čemer privrženci EU upajo, da bi to utegnilo pomeniti večje možnosti za ohranitev tesnejših vezi in vsaj delne povezave s skupnim trgom (na primer carinska unija, ohranitev pristojnosti Evropskega sodišča, manj restrikcij pri priseljevanju, morebiti članstvo v EEA, evropskem gospodarskem prostoru. Po drugi strani pa se lahko zagovorniki trdega brexita obrnejo proti vladi in povzročijo, da se pogajanja z EU iztečejo brez dogovora.
Česa se lahko nadejajo?
Predvsem pričakujejo urejen prehod na režim novih trgovinskih odnosov. Finančna industrija lobira za nekajletno prehodno obdobje, v katerem bi še veljala obstoječa pravila.
Kakšen novi sistem želijo?
Leto dni po referendumu so se banke odpovedale upanju, da bodo lahko ohranile »pravico potnega lista«. Sedaj želijo ureditev na podlagi »ekvivalentnosti regulacije«, to je formalno priznanje EU, da sta ureditev in nadzor finančnega trga v Veliki Britaniji enaka kot v EU. To bi olajšalo nadaljevanje čezmejnih poslov, seveda od primera do primera.
Kam bodo šli bankirji
Kot vodilna alternativa se vse bolj vzpostavlja Frankfurt, tu so še Dublin, Pariz, Amsterdam in Luksemburg. Vendar pa nobeno drugo evropsko središče nima take globine trga in finančnega znanja, kot sta se razvila v Londonu. Zato obstaja tudi strah, da bodo banke pomemben del svojih poslov prenesle v New York ali pa v Azijo.
