Brexit ni zavrl gospodarske rasti v EU

Ljubljana − Gospodarstvo v območju z evrom je avgusta povečalo svojo aktivnost v primerjavi z julijem in tako vsaj za zdaj ne kaže, da bi občutilo negativne posledice brexita, kaže analiza, ki jo je objavila družba IHS Markit.

Kazalnik PMI (Purchasing Manager Index), ki meri nakupe in s tem tudi zdravje gospodarstva v 19 državah evroobmočja, je namreč avgusta narasel na raven 53,3 točke, kar je najvišja vrednost v zadnjih sedmih mesecih in je hkrati tudi precej nad vrednostjo 50 točk, ki razmejuje gospodarsko rast in krčenje. Optimistična gibanja so sicer predvsem posledica ugodnejših trendov pri storitvah, medtem ko je raven proizvodnje v predelovalni industriji nekoliko zdrsnila, ugotavlja Bloomberg.

Analitiki IHS Markit ocenjujejo, da ni nobenih znamenj, da bi britanski izstop zavrl gospodarsko okrevanje v Evropi, zato še naprej načrtujejo, da naj bi se BDP v evrskem območju v tretjem četrtletju letos povečal za 0,3 odstotka, kar je enako kot v prvi polovici tega leta. Če bi se taka gibanja nadaljevala tudi do konca leta, bi torej območje z evrom v 2016 zabeležilo 1,2-odstotno gospodarsko rast.

Na podatke, ki nakazujejo, da je območje z evrom odporno na posledice brexita, so se ugodno odzvale tudi največje evropske borze, zvišale so se povprečne vrednosti delnic na frankfurtski in pariški borzi, porasla pa je tudi vrednost evra v razmerju do do ameriškega dolarja.

Evrsko gospodarstvo tako za zdaj raste, a zelo počasi, manj optimizma pa vzbuja še vedno zelo nizka stopnja inflacije. Zato so oči mnogih uprte v Evropsko centralno banko in njene prihodnje ukrepe, ki bi lahko vsebovali tudi nakupe delnic podjetij. Finančni investitorji pa nestrpno pričakujejo tudi napovedani govor predsednice ameriških Federal Reserve Janet Yellen, iz katerega bi lahko sklepali, kakšni bodo prihodnji koraki ameriške centralne banke pri verjetnem ponovnem dvigu obrestnih mer.