Tiskane izdaje
Referendum o brexitu pretresa finančne trge. Kaj pomeni za Slovenijo, si preberite TUKAJ.
Vrednost britanskega funta je glede na dolar padla za 11 odstotkov, in sicer na 1,32 dolarja, kar je najnižja raven v zadnjih 31 letih. Glede na evro je vrednost funta padla za sedem odstotkov na 1,21 evra. Glasovanje za izstop Velike Britanije je presenečenje za vlagatelje, saj je funt pred objavo rezultatov rasel. Hedge skladi, ki veljajo za bolj poučene vlagatelje, so namreč britanskemu izstopu pripisovali zgolj 20-odstotno verjetnost.
Čez dan se je šok umiril, a še vedno je padec funta glede na dolar osemodstoten.
Angleška centralna banka je že napovedala vse potrebne ukrepe za zagotovitev monetarne stabilnosti.
Pada pa tudi vrednost evra. Ta je padel za 3,3 odstotka glede na dolar, kar je največji dnevni upad evropske valute doslej. Evro se je najnižje spustil do 1,0913 dolarja oziroma na najnižjo vrednost od marca.
Kaj pomeni padec vrednosti valute? Zaradi padca funta bi lahko v Slovenijo prišlo manj turistov. Po drugi strani je padec valute ugoden za izvoznike, saj so s tem bolj konkurenčni.
Guverner Bank of England Mark Carney je dejal, da je na trgih mogoče pričakovati nekaj nestanovitnosti, vendar je zagotovil, da je banka na to pripravljena. Britanska centralna banka ima na voljo 250 milijard funtov, je poudaril.
Švicarska centralna banka je medtem sporočila, da je posegla na trge z namenom stabilizirati vrednost domače valute. Po glasovanju Velike Britanije za izstop iz EU se je švicarski frank znašel pod pritiskom krepitve, so zapisali v izjavi. Tečaj se je zvišal z 1,10 franka za evro na 1,06 franka za evro. Zato je banka intervenirala na trgu, kjer ostaja aktivna še naprej.
ECB pripravljena zagotavljati dodatno likvidnost
Evropska centralna banka (ECB) je danes zagotovila, da je pripravljena finančnim trgom zagotoviti dodatno likvidnost, če se bo zaradi odločitve Britancev za izstop iz EU to izkazalo kot potrebno. V izjavi je banka znova zagotovila, da bo storila vse za ohranitev cenovne in finančne stabilnosti v območju evra.
V ECB so sporočili, da so se − v tesnem stiku z bankami, ki jih nadzorujejo − pripravili tudi na možnost, da Britanci glasujejo za brexit. Pri tem so dodali, da je bančni sistem držav z evrom »stabilen tako glede na kapital kot likvidnost«.
Pripravljene tudi banke iz G7 in Fed
Da njihove banke zagotavljajo potrebno likvidnost, so danes zagotovile tudi države skupine sedmih najbolj industrializiranih gospodarstev G7. »Centralne banke G7 so sprejele ukrepe za zagotovitev zadostne likvidnosti in podporo delovanju trgov,« so zapisali v izjavi. »Pripravljeni smo uporabiti vzpostavljene likvidnostne instrumente,« so zapisali finančni ministri in centralni bankirji držav.Skupino G7 sestavljajo Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA. Ukrepe so države uskladile na nujni telefonski konferenci.
Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je v ločeni izjavi zapisala, da je pripravljena drugim centralnim bankam zagotavljati dolarsko likvidnost.
Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je EU in Veliko Britanijo pozval k jasni komunikaciji. »Oblasti v Veliki Britaniji in Evropi pozivamo, naj sodelujejo za zagotovitev gladkega prehoda v nov gospodarski odnos,« je sporočila prva dama IMF Christine Lagarde. Med drugim je pozvala, naj obe strani pojasnita, kako bo potekal proces in kateri bodo njegovi glavni cilji.
Pribitki na slovenske obveznice višji
Zahtevani donosi za obveznice perifernih držav večinoma rastejo, tudi slovenske. Te so na elektronski borzi MTS zrasle za 0,09 odstotka na 1,36 odstotka.
Medtem zahtevana donosnost na nemško obveznico pada in je pri negativnih 0,06 odstotka.
Prav učinek na ceno zadolževanja je kot enega od negativnih učinkov glasovanja za brexit na Slovenijo pred kratkim omenil minister za finance Dušan Mramor.
Borze v rdečem
Trgovalni dan na evropskih borzah se je po referendumski odločitvi za brexit začel z velikimi padci.
Takoj po odprtju borznega parketa se je indeks FTSE 100 na borzi v Londonu spustil za 7,5 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Med drugim se močno znižujejo delnice bank; delnice banke Lloyds so izgubile 30 odstotkov, delnice Royal Bank of Scotland pa 34 odstotkov vrednosti.
Indeks je nato nekoliko zrasel, tako da je skupni padec po referendumu okoli štiriodstoten.
Prav tako močne padce beležita borzi v Frankfurtu in Parizu; na prvi se je indeks DAX uvodoma spustil za skoraj deset odstotkov, CAC 40 na drugi je zabeležil osemodstotni padec.
Referendumska odločitev Britancev v prid izstopa države iz EU je potopila tudi newyorške borze. Te uvodoma sledijo trendu, ki so ga začele borze v Aziji, globoko v rdečem so še vedno tudi borze na stari celini.
V prvih 30 minutah trgovanja se je industrijski indeks Dow Jones znižal za 2,27 odstotka na 17.602 točk. Širši indeks S&P 500 je izgubil 2,57 odstotka in je bil pri 2059 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa se je nahajal na ravni 4778 točk in s tem 2,69 odstotka pod gladino.
Londonska borza je trgovanje zaključila s skoraj triodstotnim padcem, v Frankfurtu je indeks DAX padel za 6,8 odstotka, v Parizu pa je CAC 40 izgubil osem odstokov.
Foto: Steven Saphore/Reuters
»Še nič podobnega«
»Doslej še nisem doživel ničesar podobnega, niti po propadu banke Lehman Brothers,« je zjutraj za BBC komentiral borznik iz družbe ETX Capital Joe Rundle.
Tokijski indeks Nikkei 225 je padel za več kot osem odstotkov, medtem ko je japonski jen zrasel za skoraj pet odstotkov glede na dolar. Investitorji vidijo v tej valuti varnost, medtem ko rast jena škoduje japonskim izvoznikom.
Vrednost nafte Brent je padla za 2,7 odstotka na 48,24 dolarja za sod. Po drugi strani vlagatelji varnost iščejo v zlatu. Vrednost tega je zrasla za 8,1 odstotka na 1358,54 dolarja za unčo, kar je največ po marcu 2014.
Kako naprej?
Glavna skrb britanske storitvene ekonomije je prost pretok kapitala, še posebej zaradi močne finančne industrije, ki konkurira francoski in nemški. Za evropsko stran sta pomembna prost pretok blaga in ljudi. To je relevantno za glavne evropske izvoznike v Veliko Britanijo ter tudi iskalce delovnih mest iz Vzhodne Evrope, pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Pri tem dodajajo: »Zaradi vzajemnih interesov bi bil gentlemanski dogovor precej verjeten, saj bi v nasprotnem primeru izgubili obe strani zaradi uvedbe recipročnih ukrepov, ki bi prizadeli nasprotno stran.«
Več o vplivu brexita na gospodarstvo smo pisali TUKAJ.
