Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za javno upravo predlaga spremembe na področju pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. A ne uvaja dodatne instance zoper odločitve Državne revizijske komisije.
Ministrstvo za javno upravo bo danes dalo v javno razpravo predlog osnutka zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. »Pri tem si želimo, kot pri zakonu o javnem naročanju, poglobljenega diskurza, ki bo osvetlil vse vidike,« je za Delo dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Javni naročniki so lani oddali za 3,4 milijarde evrov javnih naročil, kar je skoraj devet odstotkov BDP. O postopkih javnega naročanja odloča Državna revizijska komisija (DKOM). V preteklosti pa so že številni predstavniki gospodarstva zahtevali pravno varstvo nad njenimi odločitvami, nasprotuje pa ji predsednik DKOM Borut Smrdel.
Na vprašanje, ali zakon uvaja tovrstno pravno varstvo, je Koprivnikar odgovoril: »Zoper odločitve DKOM je že danes mogoče sodno varstvo, ta se lahko uveljavlja v pravdnem postopku, zoper pravnomočno odločitev DKOM. Ustavnost tovrstne rešitve je večkrat potrdilo tudi ustavno sodišče. Prav tako je o sklenjenih pogodbah možno sprožiti sodno varstvo. Zakon v to ureditev ne posega, bo pa nekoliko drugače urejeno sodno varstvo.«
Po drugi strani dokument Evropske komisije daje Sloveniji priporočilo, naj uvede hiter in učinkovit sistem za vložitev pritožbe nad odločitvijo DKOM. Koprivnikar je poudaril, da sta to študija in mnenje PWC: »Ker je nasprotno v pogovorih Evropska komisija večkrat menila, da je slovenski sistem učinkovit in dober, smo komisijo na to na zadnjem sestanku septembra posebej opozorili in pričakujemo tudi pojasnila.«
Minister je še dejal, da OECD poudarja, da je odločanje pred sodišči dražje in dolgotrajnejše kot pred specializiranimi telesi, ki so tudi bolj strokovna.
»Ravno zadnja sprememba tega zakona leta 2013 je šla v smeri večje učinkovitosti, prav zaradi pravočasnega črpanja sredstev EU in vsaj v tem trenutku ne bi bilo primerno, da bi v to posegali brez jasnega odgovora, ali bo odločanje res kakovostnejše, z zavedanjem, da bodo postopki prav gotovo daljši, kar nenazadnje vpliva na same investicije v gospodarstvu in njihov učinek.«
Kakšne so ključne spremembe zakona? Ta uvaja informatiziran postopek pravnega varstva in uzakonja določene institute, denimo obvezno občno sejo DKOM, s katero želijo doseči večjo predvidljivost odločanja. Uvaja se javnonaročniški svet, s katerim si tudi v prihodnje želijo zagotoviti strokovnost odločanja. Pregledneje se ureja višina takse za posamezne primere in ukinja se institut ničnosti pogodbe, ki povzroča pravno nestabilnost, je naštel Koprivnikar.
»Želimo si predvsem povečati učinkovitost, morda več časa nameniti odločanju v samem postopku, hkrati pa zagotoviti večjo predvidljivost odločanja ter na drugi strani tudi v prihodnje zagotoviti strokovnost odločanja,« je namen zakona pojasnil Koprivnikar. Po njegovem mnenju ni primerno temeljito posegati v celoten sistem, saj se Evropska komisija še ni izjasnila, ali bo spreminjala evropska pravila.
