»Brez zamere, ampak o financah nimate pojma«

V raziskavi finančne pismenosti, ki jo je OECD opravila v 18 državah, se je pokazalo, da slovenski 15-letniki z enakim znanjem matematike in enako stopnjo bralne pismenosti, kot jo imajo vrstniki v drugih državah, dosegajo povprečno za osem odstotkov slabše ocene v finančni pismenosti.

Medtem ko se otroci v državah OECD bolje izkažejo na testih finančne pismenosti kot matematike in bralne pismenosti, slabši rezultat kot pri nas dosegajo le še italijanski in francoski 15-letniki. Zadnji se na testih finančne pismenosti odrežejo za petino slabše kot njihovi vrstniki z enakim znanjem matematike. Ker je finančna pismenost v bistveni meri odvisna od drugih dveh, OECD v lanskem poročilu raziskave, objavljene lani, poudarja, da bi otroci iz teh treh držav gotovo dosegali višjo stopnjo finančne pismenosti, »če bi za to dobili ustrezno podporo.

S tem pa bi pridobili tudi sposobnosti za sprejemanje boljših finančnih odločitev,« navajajo. Le malo več kot petina slovenskih otrok ob koncu osnovne šole je za svoje finančno znanje dobila oceno štiri ali pet, dobri četrtini so pripisali oceno dve oziroma osnovno znanje na tem področju, 17 odstotkov pa jih je teste rešilo tako slabo, da so jih ocenili za finančno nepismene.

Nič boljše ni stanje pri mladih do 29. leta – v eni izmed slovenskih raziskav pred nekaj leti je polovica anketiranih dobila negativno oceno, trije od stotih posameznikov pa štirico ali petico. »Tovrstno znanje torej spada med redke dobrine, hkrati na našem trgu vlada praznina. Naš cilj je dvigniti stopnjo finančne pismenosti,« pojasnjuje finančni svetovalec Mitja Vezovišek nastanek projekta Vem, da ne vem v lanskem letu, ki pa je logično nadaljevanje krožka Mladi in denar, finančnega opismenjevanja v zadnjem triletju osnovne šole ter v srednji šoli.

Brez finančnega znanja težko preživimo

V lanskem šolskem letu so ga na pobudo revije Moje finance in v sodelovanju s finančnimi strokovnjaki prvič izvajali na več kot 60 šolah, vključilo pa se je več kot 500 otrok. Vezovišek, ki sodeluje v projektu, je povedal, da so najprej izobrazili učitelje, ti pa so projekt potem izvajali v šolah.

»Številni učitelji so priznali, da so se vključili, ker jih je osebno zanimalo, kako urejati osebne finance, ali se je neka šola sploh pridružila projektu, pa je bilo odvisno najprej od ravnateljeve naklonjenosti,« je povzel Vezovišek. Odklonilni, češ, da se o tem pogovarjajo že pri gospodinjstvu, so bili v manjšini. »To kaže o njihovi stopnji finančne pismenosti. Če OECD poziva države, da se to takoj vključuje v šolske programe, je jasno, da ta znanja potrebujemo. Kdor pravi, da ne, ne razume, v katerem času živimo in kakšne potrebe imamo, tu ne gre za neoliberalizem. Danes težko preživimo, če nismo finančno pismeni,« pravi Vezovišek in poudarja, da vedno znova verjamemo obljubam.

Zdaj smo, na primer, v iskanju alternativnih naložb nedonosnim bančnim depozitom lahka tarča za »prodajalce megle«, ki obljubljajo hitre zaslužke. Otrokom povedo tudi, da tega ni, da je veliko finančnih prevar, naučimo jih osnovnih konceptov ravnanja z denarjem, na primer, kdaj se je smiselno zadolžiti, da je davke treba plačevati, da imamo lahko brezplačen šole, bolnišnice ...

»Dijaki so se skozi delavnice in predavanja, ki smo jih izvedli v okviru krožka, naučili osnov ravnanja z denarjem. Vsega tako ali tako ne moreš povedati, bistvo pogovorov in deljenja osebnih izkušenj je bilo ozaveščanje. Udeleženci so pridobili zavest o tem, da bodo njihove odločitve imele neko težo, drug od drugega smo se veliko naučili. Pomembna je bila, na primer, ugotovitev, da dijaško življenje stane več, kot je mesečna štipendija in da starši ne bodo vedno pokrivali razlike, pogovarjali smo se o tem, koliko bodo dijaki lahko sami prispevali za nakup prvega avtomobila,« je predstavil izkušnje Tadej Rifel, mentor krožka na ljubljanski škofijski klasični gimnaziji, kjer bodo program nadaljevali tudi letos.

Otroci morajo zgled dobiti tudi pri starših

Finančno opismenjevanje otrok ne pomaga, če doma pri starših vidijo drugačne vzorce, opozarja Vezovišek, ki je s partnerji in ob podpori družbenoodgovornih podjetij pripravil šolo za odrasle Vem, da ne vem. Delavnice, ki so jih organizirali do zdaj in na katerih so učili osnov ravnanja z denarjem, so bile razprodane, naslednja bo oktobra. Konec leta pa načrtujejo večji dogodek, na katerega bodo povabili eminenten goste – dan finančne pismenosti naj bi postal tradicionalen, načrtuje Vezovišek.

Pojasnjuje, da so rezultati preverjanja finančnega znanja 3618 posameznikov (večinoma starimi od 25 do 60 let), ki so odgovorili na spletni vprašalnik, potrdili pričakovanja: več kot tretjina jih ima zelo pomanjkljivo znanje, le vsak sedmi je pravilno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, na lestvici od ena do deset pa do anketirani v povprečju dobili oceno šest. Prav vsi pa so bili prepričani, da imajo družinske finance solidno pod nadzorom.

Anketirancem, ki so dosegli manj kot polovico od sto točk, so v komentarju med drugim zapisali, da o financah nimajo pojma in naj se takoj začnejo izobraževati, pohvalili so tiste, ki so na vse odgovorili pravilno: »Čestitke, kapo dol. Dobrodošli v svetu finančno pismenih.« Če hočete preveriti svoje znanje, to lahko storite na spletni strani vemdanevem.si.