Tiskane izdaje
Evropski sistem zajamčenih vlog je bil sprva predviden kot tretji steber bančne unije - poleg skupnega bančnega nadzora in skupnega sistema reševanja bank, vendar se na koncu zaradi pomanjkanja politične volje ni uresničil.
Nato je kljub temu postal eden ključnih predlogov v poročilu petih predsednikov o ukrepih za poglabljanje gospodarske in denarne unije. Evropska komisija je kljub pomislekom članic predlog za vzpostavitev evropskega sistema napovedala za 24. november.
Evropski sistem zajamčenih vlog naj bi zrahljal nevarno povezavo med bankami in javnimi sredstvi, hkrati pa bi povečal zaupanje evropskih državljanov, saj bi zaščitil njihove vloge ne glede na lokacijo njihove banke v EU.
V prvi fazi naj bi temeljil na sistemu pozavarovanja. Zakonodajni predlog, ki bo predstavljen 24. novembra, bo spremljalo tudi poročilo, v katerem bo komisija preučila zmanjšanje tveganja in njegovo porazdelitev.
Finančni ministri EU so bili že na neformalnem zasedanju septembra v Luksemburgu precej zadržani do uvajanja novih mehanizmov, kakršen bi bil evropski sistem zajamčenih vlog. Enako vzdušje je vladalo v torek na rednem zasedanju v Bruslju.
Ključna igralka v območju evra Nemčija je do skupne sheme zajamčenih vlog zadržana in poudarja, da je delitev tveganj mogoča le ob delitvi odgovornosti.
Tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor izpostavlja, da je primarna naloga izvajanje in krepitev obstoječih instrumentov in institucij, šele nato je smiselno razmišljati o novih.
Slovenija meni, da je treba najprej vsa prizadevanja usmeriti v izvajanje že dogovorjenih rešitev, z morebitnim uvajanjem evropskega sistema zajamčenih vlog pa počakati, dokler pravkar uvedeni enotni sistem za reševanje bank ne pokaže učinkov.
Poleg tega po mnenju Slovenije nedavno sprejeta direktiva o sistemih jamstva za vloge daje ustrezno podlago za združevanje sistemov jamstva za vloge iz različnih članic unije ali ustanovitve čezmejnih sistemov jamstva za vloge na prostovoljni osnovi.
