Tiskane izdaje
Bruselj − »Recesija v Sloveniji se je poglobila,« ugotavlja evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. V primerjavi s spomladansko napovedjo je napovedi še poslabšala.
Letošnji javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 5,8 odstotka BDP, spomladi je Bruselj napovedal za pol odstotne točke manjšo luknjo. Posebno dramatično naj bi bilo prihodnje leto, ko se bo primanjkljaj zvišal na 7,1 odstotka. Brez kapitalskih injekcij bankam bi letos znašal 4 in prihodnje leto 3,6 odstotka. Leta 2014 bo imel večji primanjkljaj le Ciper, letos pa še Portugalska in Grčija.
Tudi gospodarska rast bo slabša, kot so v komisiji napovedovali maja. Letos se bo BDP skrčil za 2,7 in prihodnje leto za odstotek. Spomladi je komisija napovedala minus dva in minus 0,1 odstotka. Leta 2015 naj bi sicer Slovenija imela rast (0,7 odstotka), ki pa bo najnižja med vsemi 28 članicami Unije. Brezposelnost bo vsa tri leta vztrajala nad enajstimi odstotki.
Po napovedi Bruslja se bo »medlo okrevanje« začelo šele v drugi polovici prihodnjega leta. Tveganja za rast so pogoji financiranja, ki so odvisni od procesa razdolževanja in reform. Negativna gibanje zasebnega povpraševanja naj bi se spričo rastoče brezposelnosti in manjših prihodkov nadaljevala. Tudi investicije naj bi se krčile.
Po oceni Bruslja so ukrepi finančne konsolidacije (rezi v plače v javnem sektorju, krčenje socialnih pravic in višji DDV) sicer imeli pozitivni učinek, a so bili delno kompenzirani z velikim povečanjem plačil obresti in stroškov za pokojnine, ki skupno znaša 0,8 odstotka BDP. Če ne bo sprememb v politiki bo primanjkljaj leta 2015 znašal 3,9 odstotka. Slovenija se je sicer obvezala, da ga bo spravila pod tri odstotke.
Delež javnega dolga v BDP se bo z letošnjih 63 odstotkov v prihodnjih dveh letih zvišal s 70 na 74 odstotkov.
Rehn: Ni nujno, da gre Slovenija v (rešilni) program
Komisar za denarne zadeve Olli Rehn med odgovarjanjem na vprašanje STA ni natančno pojasnil, ali bo Slovenija morala zaprositi za finančno pomoč. »Seveda ni nujno, da gre Slovenija v (rešilni) program,« je ocenil komisar, a dodal, da mora slovenska vlada nadaljevati hitro ukrepanje in popravilo bančnega sektorja. Ugotovil je, da se recesija v Sloveniji poglablja, slovensko gospodarstvo se je v prvi polovici letošnjega leta se je primerjavi z enakim obdobjem leto poprej skrčilo za 3,2 odstotka. Edini segment, ki pripomore k rasti v Sloveniji, je po njegovih besedah izvoz, a njegov učinekda je zmeren.
Čuferja poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo ni presenetilo
Občutno poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo je »v okviru pričakovanj«, je pred sejo državnega sveta dejal minister za finance Uroš Čufer.
