Tiskane izdaje
Okrevanje v Sloveniji da ima po več pozitivnih četrtletjih trdno podlago. Lani je bil še posebno odporen izvoz, tudi investicije so bile pozitivne, predvsem po zaslugi projektov, financiranih iz skladov EU. Oboje naj bi pozitivno vplivalo tudi na rast v letošnjem letu. Tudi potekajoče razdolževanje podjetij naj bi imelo manj negativen učinek na domače povpraševanje, kot se je pričakovalo doslej.
Tveganja za rast so v očeh komisije uravnotežena, čeprav politična negotovost lahko negativno vpliva na razdolževanje in privatizacijo. Stopnja brezposelnosti bo ostala stabilna, pri 10,1 odstotka. Prihodnje leto naj bi se znižala na 9,8 odstotka. Bruselj napoveduje tudi zvišanje plač tako v javnem sektorju kot tudi v zasebnem gospodarstvu. Tako letos in še zlasti prihodnje leto naj bi se okrepila zasebna potrošnja.
Po javnofinančnih primanjkljajih Slovenija ostaja med bolj kritičnimi državami. Za letos napovedujejo luknjo v višini 4,3 odstotka BDP (ob upoštevanju kapitalskih injekcij Banki Celje in Abanki), tudi prihodnje leto bo primanjkljaj s 3,1 odstotka malo nad triodstotno maastrichtsko mejo. K boljšim številkam naj bi pripomogli višji DDV in prodaja licenc za frekvence 4G.
Izdatki naj bi se sicer znižali z zadrževanjem gibanja plač in subvencij, z višjim javnim dolgom (letos že 80,4 odstotka BDP) pa strmo naraščajo stroški plačevanja obresti.
Po recesiji z dvojnim dnom trdno okrevanje
Na ravni Evropske unije in območja evra po recesiji z dvojnim dnom, ki je sledila finančni krizi leta 2008, Bruselj pričakuje bolj trdno okrevanje. Letos naj bi rast dosegla 1,6 odstotka (EU) in 1,2 odstotka (območje evra). Prihodnje leto se bo še okrepila (2 in 1,7 odstotka).
»Primanjkljaji se zmanjšujejo, investicije se krepijo in − pomembno − položaj na področju zaposlovanja se začenja popravljati,« je ugotavljal podpredsednik evropske komisije Siim Kallas. Reformna prizadevanja članic da so začela prinašati rezultate. Strukturne spremembe Kallasa spominjajo na temeljito prilagajanje držav vzhodne in srednje Evrope v devetdesetih letih in pozneje.
Tudi položaj Grčije se izboljšuje. Prihodnje leto naj bi imela rast v višini 2,9 odstotka, nezaposlenost pa se bo z lanskih 27,3 odstotka znižala na 24 odstotkov.
Evrska skupina: Strah pred izgubo časa v Sloveniji
V evrski skupini notranjepolitične razmere v Sloveniji spremljajo z zmerno zaskrbljenostjo. »Vedno me skrbi politična nestabilnost v katerikoli državi, saj je med menjavo vlad in volitvami čas izgubljen,« je ocenil prvi človek skupine Jeroen Dijsselbloem. Pred Slovenijo da je še veliko dela na področju bank in gospodarske strukture, predvsem glede konkurenčnosti. »Gospodarsko gledano, Slovenija ni med najmočnejšimi državami. Upam, da bo zelo kmalu spet dobila stabilno vlado, ki bo nadaljevala reforme,« je povedal Dijsselbloem. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble sicer ni hotel komentirati notranjepolitičnih spoprijemanj, a izrazil je prepričanje, da bo Slovenija spet dobila dobro vlado. Spomnil je, da so pred letom dni vsi govorili, da Slovenija potrebuje rešilni program, slovenska vlada pa je odgovarjala, da ga ne potrebuje. »Imela je prav, mi smo jo podpirali. Slovenija je na pravi poti,« je prepričan Schäuble.
Več dela za odpravo neravnotežij
Finančni ministri evrske skupine so se lotili tudi razprave o čezmernih makroekonomskih neravnotežjih v Sloveniji in Italiji. »Na področju reform mora biti narejeno več,« je ocenil predsednik skupine Jeroen Dijsselbloem. Po njegovih besedah se v državah s čezmernimi neravnotežji - evropska komisija jih je v obeh državah ugotovila marca - zavedajo, da bo bodo morale okrepljeno ukrepati. Neravnotežja bodo spet na mizi evrske skupine junija, ko bodo obravnavali bruseljske ocene proračunskih in reformnih načrtov članic. Evropska komisija bo ocene objavila na začetku junija. Če si države ne prizadevajo dovolj za odpravo neravnotežij, jim bo po novi ureditvi v EU v skrajnem primeru grozijo denarne sankcije.
