Slovensko in evropsko okrevanje bo še počasnejše

Bruselj − Evropska komisija je v primerjavi s februarsko oceno nekoliko poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 1,7-odstotno rast, prihodnje leto pa jo ohranja pri 2,3 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj ostaja pri 2,4 odstotka BDP, a se bo prihodnje leto glede na prejšnjo napoved zvišal na 2,1 odstotka BDP.

Evropska komisija za letos Sloveniji napoveduje 1,7-odstotno rast, kar je poslabšanje za 0,1 odstotne točke glede na februarsko napoved, ko jo je ocenila na 1,8 odstotka. Za prihodnje leto pa jo ohranja pri 2,3 odstotka, izhaja iz spomladanske gospodarske napovedi, ki jo je danes objavil Bruselj.

Slovenska gospodarska rast bo torej letos nižja kot lani, ko je ta po prvih ocenah statističnega urada zrasla za 2,9 odstotka. Tako kot na Umarju tudi v evropski komisiji kot glavni razlog za upočasnitev gospodarske rasti navajajo zmanjšanje javnih investicij zaradi zaključka financiranja iz stare finančne perspektive. Padec javnih investicij bo večji od rasti zasebnih, zato se bodo skupne investicije skrčile. Komisija krepitev investicij napoveduje za prihodnje leto.

Gospodarsko rast bo še naprej poganjal izvoz, ki bo po napovedi zrasel za 3,9 odstotka. To je 1,3 odstotne točke manj kot lani. H gospodarski rasti bo pripomogla tudi zasebna potrošnja. Ta se bo krepila zaradi nižje brezposelnosti, višjih plač in blagega okrevanja nepremičninskega trga. Brezposelnost naj bi bila letos 8,6-odstotna, prihodnje leto pa naj bi se zmanjšala na 8,1 odstotka.

Komisija za letos pričakuje še 0,2-odstotno deflacijo, prihodnje leto pa naj bi inflacija dosegla 1,6-odstotno rast. Cene bodo začele rasti v zadnjem četrtletju letos, rast pa bo večja prihodnje leto zaradi višjih cen nafte in rasti plač.

Evropska komisija opozarja na tveganja, da bo slovenska rast BDP nižja od napovedane. Zaradi upočasnitve gospodarske rasti v razvijajočih trgih bi bil lahko posredno prizadet slovenski izvoz, Bruselj opozarja tudi na možno zakasnitev izvajanja projektov, sofinanciranih iz evropskih sredstev. Po drugi strani pa bi lahko na slovensko gospodarstvo ugodno vplivala hitrejša stabilizacija razmer v Rusiji in Ukrajini, kot je pričakovana.

Migrantska kriza povečuje negotovost za javne finance

Javnofinančni primanjkljaj po napovedi komisije letos ostaja pri 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa bo znašal 2,1 odstotka BDP. Slednje pomeni poslabšanje glede na zimsko gospodarsko napoved komisije, ki je za 2017 napovedala 1,9-odstotni primanjkljaj.

Primanjkljaj sicer še vedno ostaja pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. To naj ne bi ogrozilo načrtov Slovenije, da letos izstopi iz postopka presežnega primanjkljaja, uvedenega decembra 2009.

Ob tem pa so se v odzivu ustavili tudi pri napovedi gibanja strukturnega primanjkljaja, to je primanjkljaja, ki prek matematične formule izloči učinek gospodarskega cikla (bodisi konjunkture bodisi recesije) na javne finance in se uporablja pri nadzoru doseganja javnofinančnih ciljev v skladu s paktom stabilnosti in rasti.

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje strukturni primanjkljaj v višini 2,5 odstotka (potencialnega) BDP, prihodnje leto pa naj bi se ta dvignil na 2,9 odstotka BDP. Na finančnem ministrstvu so opozorili, da gre pri napovedi višjega strukturnega primanjkljaja za prihodnje za problematiko, ki so jo finančni ministri tudi na pobudo Slovenije obravnavali na aprilskem neformalnem srečanju v Amsterdamu.

Finančni minister Dušan Mramor je takrat zatrdil, da je bila Slovenija izpostavljena kot edina država, pri kateri so rezultati, dobljeni s tovrstno metodologijo, ekonomsko nesmiselni. To vprašanje se bo zdaj po pojasnilih ministrstva reševalo v okviru odbora za ekonomske politike in delovne skupine za metodologijo izračuna potencialne vrzeli BDP, ki ima nalogo, da do jeseni predlaga spremembo metodologije. Ta bi odpravila problem, ki ga ima Slovenija za leto 2017, so dodali na ministrstvu.

Javni dolg se bo glede na februarske napovedi letos zvišal za 0,4 odstotne točke na 80,2 odstotka, prihodnje leto pa bo znašal 78 odstotkov, kar je znižanje glede na prejšnjo oceno, ko je komisija dolg Slovenije ocenila na 79,5 odstotka.

Tveganje za javne finance je negotovost glede izdatkov za migrantsko krizo. Neto učinek stroškov zaradi migrantov naj bi letos znašal 0,1 odstotka BDP, piše v napovedi komisije. Ta kot drugo tveganje navaja slaba posojila v Družbi za upravljanje terjatev bank.

GZS opozarja na šibkejše izvozne obete na ključnih trgih

Aktualna spomladanska napoved Evropske komisije je po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) relativno konservativna, vendar prinaša pomembni opozorili državi. Prvo je, da denar ne bo večno poceni ter da naj država izkoristi čas za znižanje dolga. Kot drugo pa izvoznike svari pred šibkejšimi obeti na ključnih trgih, so zapisali.

Gospodarski obeti v glavnih slovenskih izvoznih partnericah so se poslabšali (Italiji in Hrvaški za 0,3 odstotne točke ter Nemčiji in Avstriji za 0,2 odstotni točki), kar je slaba novica za naše izvoznike, opozarjajo na GZS.

Gospodarska rast v EU naj bi tako letos dosegla 1,8 odstotka in v evroobmočju 1,6 odstotka. Grčija naj bi ostala v recesiji, kar povečuje strah pred novo evropsko dolžniško krizo, saj težava z visokim grškim dolgom ni rešena, temveč le odložena na kasnejši čas, so izpostavili v GZS.

Spomladanska napoved Evropske komisije v večji meri vključuje negotovosti, kot so upočasnjevanje ali celo padec izvoza na glavnih trgih v razvoju. Učinek šibkega evra se je počasi izpel in ne bo več nudil takšne podpore evropskemu izvozu kot v lanskem letu. Nižje cene nafte višajo razpoložljiv dohodek gospodinjstev in njihov optimizem, zato zasebno trošenje postaja pomembnejše od izvoza, so poudarili.

Nižje investicije, več zasebne trošnje

Investicije naj bi se v Sloveniji letos znižale kar 2,6 odstotka, kar je precej več od februarske ocene (0,5 odstotka), in sicer kljub rasti zasebnih investicij. Po oceni GZS je ocenjen padec relativno visok. Zasebno trošenje naj bi se zaradi krepitve trga dela povečalo za 2,3 odstotka, največ v zadnjih osmih letih. K temu naj bi prispevale nižje cene naftnih derivatov in nizke obrestne mere, ki spodbujajo optimizem potrošnikov.

Denar ne bo večno poceni

»Poročilo opozarja vso Evropo, da obdobje poceni denarja ni večno, kar lahko pomeni večje izdatke države za obresti v prihodnje in nujno potrebo, da se javni dolg končno prične zniževati. Precej nenavadno tako zveni aktualno kršenje zavez Slovenije o znižanju strukturnega primanjkljaja zaradi metodologije, ki je rezultat večletnih usklajevanj in prilagajanj med državami,« so še zapisali na GZS.