BS: Prvi znaki okrevanja, čaka nas še veliko dela

Prihodnje leto je napovedana 0,9-odstotna rast - se bo naša ekonomija postavila na noge?

Objavljeno
08. april 2014 15.15
Posodobljeno
08. april 2014 15.30
reut*IMF
MIha Jenko, gospodarstvo
MIha Jenko, gospodarstvo

Ljubljana – Banka Slovenije napoveduje postopno gospodarsko okrevanje: še lani je napovedala znižanje BDP za 0,7 odstotka, zdaj pa računa na 0,6-odstotno rast po zaslugi hitrejše rasti izvoza, umirjanja razmer na trgu dela in večjega zaupanja v gospodarstvu.

V centralni banki računajo, da se bo rast še nekoliko okrepila: za prihodnje leto računajo na zvišanje BDP za 1,4 odstotka, leta 2016 pa za 1,7 odstotka. »Prvi znanilci pomladi so obetajoči, a smo šele na začetku procesa izhoda iz naše krize dvojnega dna, in to nas ne sme uspavati, zdaj bodo sledila kar velika prizadevanja, da se bo Slovenija kaj naučila iz preteklih napak,« je podatke komentiral namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan. Samo sanacija in konsolidacija bančnega sistema ne bosta dovolj, letos bo treba zelo intenzivno prestrukturirati gospodarstvo. »Rast izvoza imamo, a povrniti se morajo naložbe v zasebnem sektorju, te so prvi znanilci dejanskega izhoda iz krize, nadaljevati se morajo strukturne reforme in dolgoročna vzdržna fiskalna konsolidacija. Tudi država se bo lažje razdolževala, ko bo gospodarska rast. Za dokončno stabilizacijo razmer pa bo zelo pomembna tudi stabilizacija trga nepremičnin in novogradenj,« poudarja Fabijan.

Gonilo razvoja so še vedno predelovalne dejavnosti in izvoz, ki se bo po predvidevanjih BS letos povečal za 2,8 odstotka, kar je bolje od prejšnjih napovedi, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se povečeval celo po približno petodstotni stopnji. Pozitivno je tudi, da se krepijo storitve, povezane z domačim povpraševanjem, na splošno se popravljajo razmere v mednarodnem okolju, donos na slovenske obveznice se je znižal na predkriznih 3,4 odstotka, ugotavljajo v BS. Manj razveseljive so napovedi o gibanjih na trgu dela: zaposlenost se bo letos in prihodnje leto še naprej zmanjševala, povečevati naj bi se začela šele leta 2016, napovedujejo v BS.

Na vprašanje Dela, kakšne večje proračunske prilive je mogoče pričakovati iz letošnjega višjega BDP (to je eden od vladnih ciljev), v Banki Slovenije pojasnjujejo, da bodo ti prilivi višji, če bo rast BDP bolj zasnovana na domači porabi, če pa bo temeljila predvsem na večjem izvozu, bo teh dodatnih prilivov nekoliko manj. Aleš Delakorda iz analitsko-raziskovalnega centra BS je pri tem še dodal, da bi bilo zdaj neproduktivno uvajati proračunske ukrepe, ki zmanjšujejo domače povpraševanje, saj »šibkega okrevanja ne bi smeli ogroziti s prestrogimi varčevalnimi ukrepi«, najbolj smiselno pa bilo povečanje trošarin, ki najmanj negativno vpliva na povpraševanje.