BS: V nekaterih občinah dolg na občana presega 690 evrov

Ljubljana − Slovenske občine so imele konec maja 2014 za 548 milijonov evrov dolga pri slovenskih bankah, kar je predstavljalo tretjino vseh bančnih posojil širši državi. Obseg dolga občin se je najbolj povečal v obdobju od 2009 do 2011, ko so kreditiranje občin najbolj povečale banke v večinski tuji lasti, v svojem poročilu ugotavljajo v Banki Slovenije (BS).

Predvsem so problematične nekatere manjše občine, ki imajo manjše število prebivalcev in pri katerih dolg presega 690 evrov na prebivalca, medtem ko so glede na nominalni obseg dolga najbolj zadolžene mestne občine. Čeprav se razpršenost občin glede na dolg na prebivalca in glede na prihodke občine v zadnjih letih povečuje, pa je 25odstotkov takih občin, ki imajo dolg na prebivalca višji od 422 evrov in delež dolga v prihodkih višji od 38 odstotkov.

Banke so od leta 2011 povečevale obrestne pribitke za posojila občinam do letošnjega leta, ko je opazno njihovo zmerno znižanje. To je posledica tudi skrajševanja povprečne ročnosti novo odobrenih posojil. Manj kot tri odstotke razvrščenih terjatev bank do slovenskih občin je bilo maja 2014 v zamudi nad 90 dni. Delež pa se od leta 2011, ko je bil 4,3-odstoten, znižuje.

»Glede na umirjanje obsega kreditiranja občin v zadnjem obdobju in majhen delež zamud nad 90 dni na tem segmentu ocenjujemo, da je pomembno, da občine pri svoji politiki zadolževanja upoštevajo stabilnost svojih davčnih prihodkov (npr. okoljski davki so že zdaj primerjalno v Sloveniji najvišji med članicami OECD) in zmožnost rednega odplačevanja dolga v daljšem obdobju,« menijo v BS.

Ekonomski odnosi Slovenije s tujino

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v maju prvič letos medletno povečal in znaša na letni ravni dve milijardi evrov oziroma okrog 5,6 odstotka BDP. Povečal se je izvoz blaga v članice EU, upočasnil pa izvoz v nečlanice EU. Zadnje velja zlasti za države nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, izvoz v Rusijo in Ukrajino se je na letni ravni zmanjšal za okrog tretjino. Pri uvozu blaga se je nasprotno zmanjšal uvoz iz članic EU in povečal uvoz iz nečlanic EU. Pri tem se je povečal le uvoz blaga široke potrošnje.

Na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance se je v prvih petih mesecih država zadolžila za 3,7 milijarde evrov, zasebni sektor pa se je razdolžil za dve milijardi evrov. Zunanje neravnovesje Slovenije se izboljšuje. Neto investicijska pozicija Slovenije je konec leta 2013 znašala 13,6 milijarde evrov neto obveznosti do tujine in je bila za 2,5 milijarde evrov nižja kot konec leta 2012, so še sporočili iz BS.