Če bi Slovenija ukrepala, bi za obveznice plačevala manjše donose

Mnogi investitorji, ki zaradi finančnih interesov svojih ustanov spremljajo dogajanja v Sloveniji, se te dni držijo za glavo

Objavljeno
02. maj 2013 16.02
reu/GERMANY/
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin - Mnogi investitorji, ki zaradi finančnih interesov svojih ustanov natančno spremljajo dogajanja v Sloveniji, se te dni držijo za glavo, pa ne le zaradi odločitve bonitetne hiše Moody's o znižanju ocene slovenskih obveznic na raven smetišča.

Lutz Röhmeyer iz Landesbank Berlin Investment se sprašuje tako o odločitvi bonitetne hiše Moody's kot o reformni odločenosti slovenske vlade: »Bonitetne ocene so bile, časovno gledano, zelo neugodne, še posebej, če sredi prodaje obveznic, za katero je zanimanje veliko, pri Moody's izvedejo pretirano nižanje vse do smetišča,« je povedal v pogovoru po elektronski pošti. »Številni investitorji potrebujejo dovolj visoko oceno, zato bo zdaj povpraševanje manjše, nekateri pa morajo zaradi nižanja ocene slovenske obveznice celo prisilno prodajati. Nenavadno je tudi, da je bonitetna S&P popolnoma drugačna od Moody's.«

Kakšni bi lahko bili razlogi za takšna razhajanja?

»Slovenski trg obveznic je majhen, zato je na njem mogoče z majhnimi izdatki usmeritev potisniti v zaželjeno smer. Če ni dovolj likvidnosti za nakupe, je smiselno izraziti negativne strahove in že nastopi pritisk za prodajo, ki ga lahko kupec izkoristi. Dobite lahko obveznice, ki jih sicer ne bi in še posebej ugodno. Konkretnih znamenj za to sicer nimam.«

Po njegovem prepričanju si del krivde za to lahko pripiše tudi slovenska vlada, saj bi lahko počakala do začetka uveljavljanja reform. »Če bi »slaba banka« že začela sprejemati prve kredite, banke pa bi dokapitalizirali, te načrte uskladili z EU ter sprejeli nadaljnje reforme trga delovne sile, bi Slovenija zagotovo plačevala nižje obresti kot zdaj. Doslej namreč nič od tega še ni bilo uresničeno.«

Vlada po prepričanju vrhovnega investitorja nemške banke zaradi tega ne uživa zaupanja. »Finančni minister je sicer prepričal mednarodne investitorje, a zakaj bi kdorkoli zaupal katerikoli slovenski vladi, če doslej še noben sklep ni bil uresničen in se z novimi volitvami vse začne z ničle?« sprašuje Lutz Röhmeyer iz Landesbank Berlin Investment.