Če je znanje drago, poskusite neznanje

Nenad Filipović: »Izobraževanje in razvoj ljudi sta bolj kot s prenosom znanja povezana z razvojem kompetenc.«

Mon, 01.02.2016, 10:00

Izobraževanje in razvoj ljudi sta bolj kot s prenosom znanja povezana z razvojem kompetenc, poudarja dr. Nenad Filipović, akademski direktor IECD, poslovne šole Bled.

Na katerih področjih je najpomembneje, da podjetja vlagajo v znanje zaposlenih?

To je povsem odvisno od vloge, ki jo ima posameznik v poslovnem procesu in organizaciji. V nekaterih primerih zadostujejo specializirana znanja, denimo poznavanje financ v procesu investiranja; običajno pa gre za kompleksnejše odločitve, ko se pojavi potreba po razumevanju poslovanja kot celote; denimo, ko govorimo o proizvodnji, moramo razumeti pomen kakovosti pri kupcu; v primeru investicije, moramo biti sposobni oceniti realnost predpostavk, na katerih gradimo sliko o bodočih prihodkih. Poleg pridobivanje znanja je pomemben predvsem razvoj kompetenc, povezanih z voditeljstvom in organizacijsko kulturo.

Kdo je tisti, ki po vaših izkušnjah daje iniciativo za izobraževanje – podjetja, ki iščejo odgovore na vprašanja, ali izobraževalne ustanove, kot je IEDC?

Odločitev je vedno na strani podjetja. Začne se z zavedanjem, da se podjetje spopada z določenim problemom ter da za razrešitev potrebuje zunanjega partnerja, denimo izobraževalno institucijo. Na splošno imamo dve kategoriji problemov, ki jih podjetja rešujejo. Večja se spopadajo s potrebo po sistematičnem pridobivanju kompetenc (spretnosti, odnosa do dela, pogleda na svet) za določen profil zaposlenih ali pa celo za konkretnega posameznika z imenom in priimkom. Običajno si podjetja pri takih izzivih pomagajo s svojo kadrovsko službo in partnerstvi z izobraževalnimi institucijami. In drugič, organizacije se spopadajo z večjimi, kompleksnejšimi poslovnimi izzivi, kot je recimo sprememba poslovnega modela. Denimo: podjetje se odloči, da bo kupce bistveno bolj nagovarjalo prek svetovnega spleta. Med drugim to pomeni, da morajo biti hitrejši, da mora od ideje do izdelka namesto pet let miniti največ dvanajst mesecev. Prav v takih primerih je nujno, da spremembe kompetenc spremlja tudi ustrezno vodenje tega procesa, da se ohranja pozitivna energija znotraj tima. Podjetja so včasih pomoč iskala na več koncih; pri svetovalnih podjetjih, s pomočjo »head-hunterjev« so najemali prave ljudi, poslovne šole za razvoj novih kompetenc. Danes pa so ti procesi vse manj »razbiti«. Predvsem zaradi vse večje kompleksnosti izzivov je zelo pomembno razviti enovit pogled, enovito rešitev, ki jo podjetja laže najdejo z enim partnerjem.

Kako se vlaganja v izobraževanje poznajo oziroma obrestujejo, jih je mogoče povezati s poslovnim uspehom podjetij?

Podjetja pogosto zahtevajo, da izobraževalne institucije take meritve opravijo. Kadar spremljamo spremembe v razvoju kompetenc, je rezultate možno delno meriti, opazne so, denimo, spremembe v ravnanju in poslovnih rezultatih posameznika. Koliko pa to vpliva na poslovni rezultat podjetja, pa je z znanstvenega vidika že težje izmeriti. To ne pomeni, da merjenje ni smiselno, je pa vsekakor težje dokazljivo. Kreativnejše rešitve, bolj usposobljeni ljudje, boljši odnosi na delovnem mestu – vse to vpliva na gospodarski uspeh, vendar pa nanj vpliva še veliko drugih dejavnikov, kot je celo sreča, tako da enopomenskega dokaza ni. Kot je že pred desetletjem dejal Derek Bok s Harvarda: »Če se vam zdi znanje (izobraževanje) drago, poskusite z neznanjem (ang. 'ignorance')«.


Prijavi sovražni govor