Centralni bankirji so spet v ospredju

Po ocenah mnogih je v preteklih dneh imela predsednica ameriške centralne banke Janet Yellen najboljšo predstavitev v času svojega predsedovanja. Bila je namreč presenetljivo natančna pri navajanju dejavnikov, ki jih njen komite spremlja in na podlagi katerih se odločajo o monetarni politiki. Tako je dejala, da poleg stopnje inflacije in zaposlenosti pozorno spremljajo tudi ekonomske razmere tujih držav in njihove finančne trge, ki se morajo stabilizirati, gibanje vrednosti dolarja, kjer jih skrbi predvsem njegova rast, ki bi zavrla inflacijo in izvozno dejavnost ZDA, gibanje cen surovin, pri čemer si želijo nekoliko višje ravni ter stabilno gibanje in razvoj domačega nepremičninskega trga. Poleg tega je poudarila, da se ji zadnji porast jedrne inflacije ne zdi vzdržen.

Našteto daje slutiti, da bo zvišanje ključne obrestne mere zares zelo postopno in vprašanje je, ali bomo letos videli dva dviga, kar je pol manj od pričakovanih štirih decembra. Na drugi strani je Evropska centralna banka napovedala dodatne stimulativne ukrepe, med katerimi je nekoliko negotovosti še glede odkupov nebančnih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno. Ker je skupna nominalna velikost teh izdaj manjša od državnih obveznic, se pričakuje tudi neprimerno manjši nominalni obseg odkupov. Ker bo ECB odkupovala samo obveznice domicilnih izdajateljev v evrih (približno petino evrskih obveznic so izdali nedomači izdajatelji), obsega skupni bazen obveznic, primernih za odkup, okoli 800 milijard evrov, realna zgornja meja mesečnih odkupov ECB pa okoli dve milijardi evrov. Z višjimi zneski bi verjetno povzročili čezmerne anomalije na tem delu finančnega trga. V luči navedenega in z nedavnimi boljšimi makroekonomskimi podatki od pričakovanj, kar še posebno velja za ZDA, ni presenetljivo, da so razlike med zahtevanimi donosnostmi med bolj in manj tveganimi obveznicami blizu najnižjih letošnjih ravni.