Chen Guangbiao − milijarder, ki poje in pomaga

Kitajski milijarder, ki se rad javno hvali s svojo človekoljubno dejavnostjo, je čedalje pogosteje tarča obtožb, da svoja dobra dela izkorišča za to, da kopiči svoje bogastvo. Bogataš, ki zelo dobro ve, kako je biti reven, jim odgovarja, da bi rad s svojo dobrodelnostjo spodbudil druge premožne ljudi k človekoljubnim dejanjem.

Chen Guangbiao se je rodil v kmečki družini v kitajski pokrajini Jiangsu in kot otrok živel v velikem pomanjkanju. Ko je bil star osem let, sta njegova brat in sestra umrla zaradi lakote, ker starši niso imeli dovolj denarja za to, da bi nahranili svoje otroke. Pri sedemnajstih letih je ustanovil svoje živilsko podjetje, in ko je zaslužil dovolj denarja za šolnino, se je v Nanjingu najprej vpisal na univerzo za kitajsko medicino, nato pa leta 2005 pridobil še diplomo MBA. Leta 2003 je ustanovil podjetje Jiangsu Huangpu Renewable Resources za recikliranje gradbenega odpadnega materiala in s podjetjem kmalu obogatel. Različni viri navajajo različne podatke o tem, koliko je vredno njegovo bogastvo, sam trdi, da vrednost njegovega premoženja presega milijardo dolarjev.

Šestinštiridesetletni Chen že več kot desetletje namenja veliko denarja šolam, bolnišnicam, sirotišnicam in žrtvam naravnih nesreč, po lastnih besedah je podaril že na milijone juanov. Svoje dobrodelnosti nič ne skriva, prej bi lahko trdili nasprotno, zato mu mnogi očitajo, da se baha s svojo dobrodelno dejavnostjo in jo izkorišča za to, da pritegne pozornost javnosti. Na Kitajskem je postal znan predvsem po tem, ko so si ljudje ogledali posnetke, ki prikazujejo, kako je Chen sam rešil 13 ljudi izpod ruševin po potresu v Sečuanu leta 2008. Chen je plačal snemalno ekipo, da ga je posnela, medtem ko je pomagal ljudem v nesreči, in celo financiral snemanje dokumentarnega filma o njem, da bi vsem pokazal, kako na razdejanih območjih usmerja reševalce in deli bankovce žrtvam nesreče. Na njegovi vizitki med drugim piše, da je »najpomembnejši človekoljub na Kitajskem« in »junaški reševalec žrtev potresa«.

Mnogi so prav zaradi tega, ker so njegova dobra dela včasih videti, kakor da jih je pripravila služba za odnose z javnostjo, začeli dvomiti o njegovi iskrenosti. Očitajo mu, da se v javnosti vede kakor klovn in svoj ugled dobrodelneža izkorišča za to, da privablja nove stranke, zaradi katerih postaja čedalje bogatejši. Letos poleti so mediji objavili podatek, da je Chenovo podjetje zaslužilo približno dve milijardi juanov (255 milijonov evrov) z recikliranjem jekla, ki je ležalo na ulicah po potresu v Sečuanu leta 2008. Chen zavrača vse očitke in pravi, da je ne glede na to, kaj si drugi mislijo o njem, v nasprotju z večino drugih kitajskih bogatašev pripravljen deliti vsaj del svojega premoženja z reveži in žrtvami naravnih nesreč. Poleg tega vztraja, da svojo dobrodelnost javno razkriva samo zato, da bi tudi druge bogataše spodbudil k podobnim dejanjem.