Tiskane izdaje
DUTB je po določenih začetnih težavah vendarle začel prodajati premoženje, ki ga je dobil v upravljanje. V zadnjih tednih je prodal terjatve do ACH, Elana, Adrie Airways, Polzele ter delež v Pivovarni Laško. Zlasti pri prodaji terjatev je bilo kar nekaj pripomb. Kako ocenjujete ravnanje slabe banke pri iskanju kupcev za njihove naložbe?
Gre za interne postopke, ki mi niso znani, saj ZBS v to ni vključen. Običajno imamo tri vrste dolžnikov: dolžnike, ki so v težavah in potrebujejo likvidnostno pomoč in bi lahko delovali naprej, dolžnike, pri katerih je že bila določena statusna sprememba, kot je prisilna poravnava, in družbe v stečaju. V ZBS smo izhajali iz tega, da je treba dolžniku pomagati, če ima konkurenčen produkt in zdravo jedro. Nikogar ne opravičujem, ampak naša pričakovanja, da bo terjatve, ki smo jih prenesli v DUTB, mogoče prodajati kot časopis ali sladkor, so popolnoma zgrešena. Čas je najpomembnejši za tiste dolžnike, ki so ostali »živi« in so se znašli v likvidnostnih težavah.
Pa se vam zdi, da DUTB zasleduje ta moment časa?
Jaz upam, da ga in da se zaveda vsakega izgubljenega dne.
Ni namreč povsem jasno, ali naj DUTB izvede prestrukturiranje družbe in jo nato proda ali pa naj ji najde lastnika, ki jo bo prestrukturiral. Kakšno je vaše mnenje?
Predpostavlja se, da so v DUTB ljudje, ki imajo znanje in izkušnje ter morajo znati to oceniti, namen pa je dosegati najboljše rezultate, in to ne le s prodajo. Kajti prodajati po vsaki ceni je zelo lahko, sploh če si premoženje dobil s takim popustom, kot ga je DUTB. Namen zakona o ukrepih za stabilnost bank je tek na dolge, ne na kratke proge. Najprej je bila za DUTB predvidena petletna življenjska doba. Že takrat sem povedal, da so Švedi sprejeli zakon za 15 let in so zadeve prodali prej kot v desetih letih – ker je konjunktura nastopila prej, kot so pričakovali – po ceni, višji od 70 odstotkov knjižne vrednosti. V bankah je element časa precej krajši, DUTB pa ima čas.
Ali torej s prodajami preveč hiti?
Tega ne vem, ker ne poznam teh primerov. Če smernice, ki jih je lani sprejela vlada, predvidevajo iskanje optimalne rešitve, jaz pod tem ne razumem le ceno, ampak tudi druge posledice. Že to, da trg ve, s kakšnim diskontom so se terjatve prenašale v DUTB, v izhodišču pomeni nižjo ceno. Torej cena nikakor ne more biti prvi cilj, ampak morajo biti upoštevani še drugi učinki, denimo vpliv v regiji na zaposlovanje, socialne transferje itd. Morda se motim, ampak ker je država pri prenosu terjatev sodelovala in ker je država lastnica DUTB, SDH ter največjih bank in dolžnikov, se mi zdi, da ni nobene skupne politike in da vsakdo dela za svoje cilje. Element časa ne bi smel biti rabelj, da bomo zaradi davkoplačevalcev čim prej priskrbeli le denar za proračun.
Cilj DUTB je najvišje mogoče poplačilo terjatev. V nekaterih primerih se je tako celo odločila za stečaj podjetja kot pred kratkim v primeru Aera, čeprav se za družbo zanimajo kupci. Podobno se lahko zgodi v Litostroju jeklo. Se vam zdi ta logika primerna, ali bi DUTB kot državna institucija vendarle morala gledati širše, skozi število brezposelnih in škodo, ki jo družbi povzroči stečaj?
DUTB in država bi morali gledati širše. V najvišjem vodstvu DUTB so predstavniki vlade, zato bi pričakovali, da bo poslovna politika in delovanje družbe v celoti usklajeno z odločitvijo lastnika. Zadnji naj bi bil tudi jamstvo za korektno profesionalno in etično delovanje družbe. Eden od problemov je, kdo naj podjetjem, ki so delujoča in imajo likvidnostne težave, do podpisa pogodbe o reporgramu zagotovi sredstva. Država pravi, da tega ne more, ker bi lahko šlo za državno pomoč. Predlagali smo, da bi se ta možnost vzpostavila prek DUTB.
Torej tudi vi menite, da bi DUTB moral imeti možnost dokapitalizacij družb ali podeljevanja posojil?
Seveda. Pogovarjal sem se z nekdanjim guvernerjem Portugalske, ki je ustanovila tri zasebne sklade, na katere so terjatve na podlagi razpisa lahko prenašale vse banke. Ti skladi v podjetja v težavah pošljejo svoje ljudi in priskrbijo sredstva, da si družba lahko opomore. In ko ji uspe, jo odprodajo. Dober gospodar mora tudi pomagati, ne gre le za prodajo.
DUTB nam je julija lani sporočil, da je njihov interes sodelovanje z bankami. Ministru za finance smo predlagali, da bi dolžnika, kadar so upniki DUTB, državne in nedržavne banke, skupaj prodali, ker bi tako dobili boljšo ceno. Za to je bilo soglasje tako na strani ministrstva kot na strani bank.
Kakšna pa je praksa zdaj? Opaziti je, da DUTB določene naložbe še vedno prodaja sam.
Žal teh informacij nimam. Je pa bil lani je v ZBS ustanovljen tudi odbor za podjetja, katerega cilj je iskanje skupnih rešitev pri različnih problemih in ki opravlja pomembno usklajevalno aktivnost.
Poleg tega so banke lani sprejele načela finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, med največjimi upniki je tudi DUTB. Ali DUTB pri svojem ravnanju upošteva ta načela ali ne?
Praksa je glede tega pozitivna in doseženi so bili pomembni rezultati, saj so v tem času tudi banke prišle do določenih spoznanj in izkušenj. Za veliko večino slovenskih podjetij so banke našle ustrezne rešitve. Zdaj je na vrsti množica malih družb, pri katerih pa je položaj na upniški strani običajno drugačen, saj ne nastopa toliko bank. Stvari se obračajo v pravo smer, še vedno pa je premalo lastniškega kapitala.
Pojavljajo se pomisleki, da bi bilo bolje, če bi banke in DUTB, namesto da iščejo kupce za terjatve, te spremenile v lastniške deleže. Je ta pomislek upravičen ali je to za banke preveč tvegano, saj so v primeru stečaja v slabšem položaju kot upniki?
Tisti, ki to govori, ne pozna vloge bank. Pred očmi moramo imeti bančni zakon. Banke so finančni posredniki in niso ustanovljene za to, da bi svoj kapital vlagale v podjetja. Tudi na to temo smo od vsega začetka govorili, kdaj in pod kakšnimi pogoji terjatev spremeniti v lastniški kapital. Ugotovili smo, da le kadar obstaja jasen načrt za sanacijo družbe in za to, da se ta nato proda. Banki Slovenije smo zato tudi predlagali toleranco za tako zmanjševanje bančnega kapitala.
Bi torej DUTB lahko bila pri konvertiranju terjatev bolj aktivna, saj ne deluje kot banka?
Lahko. Lahko bi denimo kupnino od prodaje ene naložbe namesto v proračun namenila za vlaganje. Ta analiza, kaj se najbolj izplača, bi bila prava stvar. DUTB ima časovno disperzijo, ki je banka nima.
