Črni oblaki nad sivo ekonomijo

S prvim januarjem so za osebno dopolnilno delo začeli veljati novi predpisi. Posameznik ga bo lahko opravljal le na podlagi vrednotnice, ki se bo glasila na njegovo ime. Stala bo devet evrov na mesec, pri čemer bo šlo sedem evrov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter dva evra za zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Vrednotnice bo mogoče kupiti osebno na upravni enoti ali po spletu na portalu e-uprava.

Vsakdo, ki bo hotel opravljati osebno dopolnilno delo, se bo priglasil na Agenciji za javnopravne evidence in storitev (Ajpes), in sicer na njeni spletni strani ali osebno na upravni enoti. S tem se bo registriral in uvrstil na javno dostopen seznam izvajalcev. Ko bo naročnik želel storitev, bo na spletu ali na upravni enoti zgolj pregledal seznam registriranih izvajalcev in izbral želeno osebo. Na koncu bo plačal devet evrov za vrednotnico. Za vsakega izvajalca (gospodinjska pomočnica, inštruktorica, prevajalka, sprehajalka psov) bo moral naročnik vrednotnico kupiti vsak mesec. Če bo imel več različnih izvajalcev, bo moral za vsakega kupiti svojo. Izvajalec, ki bo delo opravljal pri več naročnikih, bo pač pridobil več vrednotnic – od vsakega naročnika vsak mesec svojo. Z vsako bo pridobil en dan pokojninske dobe. Le v nekaterih primerih – na primer izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti ali nabiranje in prodaja gob, gozdnih sadežev in zelišč – si bo moral vrednotnico kupiti izvajalec osebnega dopolnilnega dela sam.

Novi zakon pa ne prinaša le sistema vrednotnic, ampak tudi omejuje znesek, ki ga je mogoče zaslužiti z osebnim dopolnilnim delom. Po novi ureditvi osebnega dopolnilnega dela posameznik v polovici koledarskega leta ne bo smel zaslužiti več kot treh povprečnih mesečnih neto plač zaposlenih v državi. »Če bo zaslužil več, bo moral registrirati dejavnost,« so pojasnili v Finančni upravi. Če bi sodili še po podatkih iz leta 2013 (podatek o povprečni mesečni neto plači v letu 2014 bodo statistiki izračunali šele v prvih mesecih leta 2015), posameznik v šestih mesecih z osebnim dopolnilnim delom ne bi smel zaslužiti več kot okoli tri tisoč evrov neto. Vsakdo bo moral na pol leta poročati na Davčno upravo o doseženem prihodku najpozneje do desetega dne v mesecu.

Globe za prekrškarje

Ključni namen uveljavitve sistema vrednotnic je preprečevanje sive ekonomije, bolj preprosta in dostopna ureditev osebnega dopolnilnega dela in še večja socialna varnost. Država pa je poleg spremenjene zakonodaje poskrbela tudi za večji nadzor. Po novem bo namreč nad delom in zaposlovanjem na črno, ki ta čas še sodi med pristojnosti tržne oziroma delovne inšpekcije, bedela carinska uprava s svojimi mobilnimi enotami. Prav dela, ki od leta 2002 spadajo med osebna dopolnila dela, med njimi največ pomoč v gospodinjstvu, se najpogosteje opravljajo na črno. Nove globe za šušmarje se gibljejo med tisoč in sedem tisoč evri. Inšpektorjem bo denimo kar hitro postal sumljiv človek, ki bo imel na primer od naročnikov plačanih dvajset vrednotnic v šestih mesecih, prikazal pa bo na primer le petdeset evrov zaslužka.

A bistvu cilj uvedbe sistema vrednotnic ni kaznovalna politika. Na ministrstvu za delo so potrdili, da se je z novim zakonom poostrila za 25 odstotkov, a prinaša tudi več spodbud v obliki večje socialne varnosti. Prav priznanje socialnih pravic naj bi izvajalce osebnega dopolnilnega dela spodbudilo, da jih prijavijo. Že razprava na to temo je letos povzročila naraščanje števila prijav teh del. Poleti je bilo prijavljenih že devet tisoč izvajalcev, na ministrstvu za delo pa so napovedovali, da jih bo do konca leta zagotovo še enkrat toliko.