Tiskane izdaje
Portorož - Slovenija se je letos močno zadolžila in ima razmeroma dobro zalogo likvidnih sredstev. Zadoščala bodo do konca trenutne politične krize, je prepričan finančni minister, ki opravlja tekoče posle Uroš Čufer.
V pogovoru pred udeleženci 31. finančne konference, ki v organizaciji Ljubljanske borze in časnika Finance poteka v Portorožu, je povedal, da imamo na voljo 4,3 milijarde evrov, kar po njegovem zadostuje za financiranje državnega proračuna »kar globoko v naslednje leto«.
Mislim, da bo vsaka politična kriza prej zaključena, je odgovoril na vprašanje, kako dolgo politično agonijo si lahko privošči Slovenija, preden se bomo spet začeli bati, ali bomo potrebovali tujo pomoč.
Trenutna politična negotovost je po njegovem omejevalen dejavnik na področju fiskalne konsolidacije. »Še letos bomo namreč morali sprejeti še kakšen ukrep, če želimo prihodnje leto znižati javnofinančni primanjkljaj, kot načrtujemo,« je pojasnil. »Dodatne ukrepe je vedno dobro pripraviti, vendar ne rebalansa,« je dejal.
Letos je primanjkljaj predviden v višini dobre milijarde evrov oz. 3,2 odstotka BDP, prihodnje leto ga namerava vlada znižati na 2,5 odstotka BDP. To pomeni primanjkljaj v višini 700 do 800 milijonov evrov, kar po Čuferjevih besedah ni tako zelo veliko. »Mislim, da ga lahko v nekaj letih pripeljemo do ničle,« je dejal.
Privatizacija poteka po načrtih
Zagotovil je, da se program privatizacije 15 podjetij, ki ga je lani sprejel DZ, izvaja po načrtih, o drugem paketu privatizacije pa ni želel govoriti. »Izplen« prvega paketa je približno eno milijardo evrov. Čufer je prepričan, da je priprava seznama za privatizacijo politično vprašanje. Ravno zato je predvideno, da strategijo sprejme DZ na predlog finančnega ministra, je dejal.
O prestrukturiranju podjetij, ki so bila v okviru sanacije bank prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), je povedal, da za to skrbijo banke, ki običajno vodijo upniške odbore. Ob tem je podvomil, da se bo lahko DUTB rešila slabih naložb v štirih letih, kot je predvideno. »To je morda res kratko obdobje, da se DUTB pojavi kot prodajalec v sili, zato smo tudi mi razmišljali o podaljšanju njene življenjske dobe,« je dejal.
Povsem možno bi se mu zdelo tudi spustiti zasebnega investitorja v DUTB. Zaenkrat je v 100-odstotni državni lasti, a ni nujno, je dejal.
O davku na finančne transakcije, ki ga namerava uvesti skupina evropskih držav, Slovenija pa si je pred kratkim premislila, je Čufer pojasnil, da nas bi njegova uvedba stala približno tri milijone evrov, prav takšen pa bil tudi izplen. »Zakaj bi uvajala davek, pri katerem izplena ni?« je vprašal in menil, da bi bila njegova uvedba zgolj še dodaten razlog, da se tuji investitorji izognejo Sloveniji.
