Tiskane izdaje
Naša sporočila so bila, da »nadaljujemo s konsolidacijo javnih financ, potrebne so strukturne reforme, ki bodo povečale konkurenčnost gospodarstva in sprostile pobude, tretja smer, v katero je treba delovati je privatizacija, pri čemer ni nujna privatizacija le s strani tujcev, pač pa tudi s strani domačih investitorjev. Zelo jasno je, da je upravljanje ekonomskih entitet s strani države neučinkovito. Zato bo četrta smer, kamor bo treba iti, upravljanje v bankah, podjetjih in državi. Zdaj ko končujem svoj mandat, sem imel štiri predsednike vlade, štiri finančne ministre - in v šestih letih to ni dobro sporočilo za stabilnost ekonomske politike,« je povedal Kranjec.
»Peto sporočilo pa je, da moramo delati v smeri, da bomo pomirili finančne trge, s tem da bomo naredili ustrezne operacije na bančnem področju. Očiščenje bilanc bank pa moramo nujno povezati s sanacijo realnega sektorja. Če bomo v teh pet smeri delovali kredibilno in imeli tudi rezultate, bo Slovenija lahko uspešno prišla iz tega položaja brez programa,« je še zatrdil guverner, ki mandat končuje sredi julija, ko ga bo zamenjal Boštjan Jazbec.
Kranjec je povedal, da so opazovalci zdaj pod vtisom naših dosedanjih rezultatov. Zelo dolgo časa potrebujemo za razprave, ki potem ne vodijo do rezultatov. Na naše vprašanje, koliko časa so nam finančni trgi še dali, da pokažemo tisto, kar pričakujejo od nas, je guverner obrazložil, da »vlada pripravlja program stabilizacije na različnih področjih, ki mora biti v Bruslju do 9. maja. V tem programu naj bi bili tudi časovni mejniki in konkretne akcije. To je nujno potrebno. Potem pa bo treba pridobiti nekaj več časa in v nekaj mesecih, ko bodo rezultati tukaj, bo imidž Slovenije malo boljši«.
»Splošna ocena je, da smo letos pod žarometi, pozornost je velika, vse naše sogovornike zanima, kakšno je stanje v Sloveniji, kakšne so ekonomske politike. Z vsemi sogovorniki smo na isti valovni dolžini, vsi razumejo, da
so ukrepi, ki smo jih zastavili, pravi. V grobem so tudi nadaljevanje ukrepov prejšnje vlade, tako da ni zelo velike negotovosti glede tega. Še vedno pa ostaja dvom pri naših sogovornikih, ali je Slovenija sposobna zares izvesti tisto, kar že leta govori, da bo naredila, pa še ni naredila. Tukaj jim malo zmanjkuje potrpljenja in to je tudi eden od razlogov, zakaj smo tako pod žarometi, zakaj tako veliko vprašanj in zakaj tudi nekoliko nervoze. Zdaj imamo priložnost, da naredimo tisto, kar smo obljubili in kar tukaj razlagamo. Od tega je odvisno, ali nas bodo tudi v prihodnje resno jemali,« nam je v Washingtonu povedal minister za finance Uroš Čufer.
Čufer ostaja optimističen in pravi, da »ne vidi kakšnih posebej velikih problemov. Narediti moramo tisto, o čemer se pogovarjamo. Izvesti moramo vse nujne reforme, predvsem pa izpeljati vse postopke glede slabe banke, da začnemo prenašati terjatve in da na drugi strani nadaljujemo s fiskalno konsolidacijo in pripravimo rebalans proračuna v takih okvirih, kot je pričakovano«.
Minister bo v prihodnjih dneh skupaj s predstavniki finančnega ministrstva obiskal investitorje v New Yorku, Bostonu, Los Angelesu in San Franciscu in jih skušal prepričati v nakup slovenskih dolarskih obveznic. »Na turnejo po ZDA gremo, da obiščemo investitorje, ki so že jeseni sodelovali pri izdaji naših obveznic. Gremo zato, da jim razložimo, kaj bomo počeli, da jim pokažemo, da je bilo izpolnjenih že veliko danih obljub. Dali jim bomo tudi zagotovila, da bomo naredili tisto, kar še ni bilo uresničeno in jim potrdili, da so denar dobro investirali.«
Motiv investitorjev za nakup slovenskih obveznic je Čufer obrazložil s tem, da »je v ZDA zdaj velik presežek denarja, zato iščejo zanimive naložbe in Slovenija je zagotovo zanimiva naložba«. Kot je znano, je Slovenija oktobra lani na ameriškem trgu za 1,5 milijarde dolarjev obveznic s približno 5,5-odstotnimi stroški zadolžitve.
