Davčna politika ne sme biti orodje nelojalne konkurence

Evropska komisija je že pod prejšnjim komisarjem za konkurenco Joaquínom Almunio zaradi nedovoljene davčne prakse začela preiskovati Luksemburg, Irsko in Nizozemsko. Njegova naslednica Margrethe Vestager pa zdaj v nemških medijih napoveduje podrobnejši pregled še nekaterih držav.

»Veliko Britanijo, Belgijo, Malto in Ciper smo že zaprosili za informacije o nekaterih podjetjih,« je danska evropska komisarka povedala nemškemu časopisu Handelsblatt in napovedala morebitne nove preiskave tako v teh državah kot v tistih, kjer že preiskujejo.

Zaradi sedanjega predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je prej dve desetletji deloval kot luksemburški predsednik vlade in finančni minister, še posebno odmevajo davčni privilegiji podjetij, od spletega trgovca Amazon do finančne hčerinske družbe avtomobilskega koncerna Fiat. »Tako pri Amazonu kot pri Fiatu obstajajo resni dvomi, ali so ta podjetja obravnavali enako kot druga v primerljivem položaju,« je potrdila evropska komisarka za konkurenco.

Zlorabe bo zapleteno dokazati

Za Luksemburg preiskovalci domnevajo, da so številna podjetja s pomočjo zapletenih finančnih konstrukcij plačevala manj kot odstotek davka na dobiček. To ni prepovedano, v Evropski uniji pa takšno davčno politiko vse bolj vidijo kot nelojalno konkurenco in zato preiskujejo, ali v omenjenih državah nekatera podjetja obravnavajo drugače od drugih. Preiskave so tako zapletene in vse obsežnejše, da bi si komisarka za konkurenco želela kadrovskih okrepitev, čeprav so tako države kot podjetja obvezana k sodelovanju. Vsaj Luksemburg pa tega še ne dela v celoti in Margrethe Vestager že grozi s postopkom pred evropskim sodiščem.

Strokovnjaki domnevajo, da takšne prakse državnim proračunom Evropske unije odvzemajo desetine milijard evrov, med tistimi, ki se zavzemajo za obračun z njimi, pa je tudi Nemčija. »Vse, kar je legalno mogoče, ne ustreza nujno potrebi po pravičnosti,« davčne zadrege nekaterih članic EU ocenjuje nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Berlin stoji v prvih vrstah prizadevanj za mednarodno izmenjavo davčnih informacij.

Če so preveč zadovoljni finančni ministri, pa vsaj nemški konservativni mediji priporočajo previdnost. »Nemške zvezne in deželne oblasti so lani dobile 570 milijard evrov davkov, letos bo denarja še malo več, kljub temu pa ga nikoli ni dovolj,« komentira Frankfurter Allgemeine Zeitung. Politiki že zato, da so izvoljeni, obljubljajo vedno več in tistih, ki prejemajo državni denar, je vse več, tistih, ki dajejo, pa vse manj.

Poenotenje ne bi smelo voditi v visoke davke

Kritiki pa opozarjajo, da so različni davčni režimi Evropo zgodovinsko odlikovali pred drugimi. V minulih stoletjih je stara celina zaradi njih gospodarsko veliko bolj cvetela od centraliziranih držav iz Azije in drugod. Še posebno so cvetela območja, ki so podjetnikom ponujala zatočišče pred visokimi davki in morebitnim preganjanjem.

Nekateri tudi opominjajo, kakšne koristi za svoja gospodarstva sta v osemdesetih letih z davčnimi nižanji dosegla Margaret Thatcher in Ronald Reagan. Zaradi njiju so morale enako narediti tudi druge industrijske države in povprečno breme za davkoplačevalce se je v njih s skoraj sedemdesetih odstotkov znižalo na sedanjih 42 odstotkov, za gospodarstvo pa celo na 27 odstotkov.

Zagovorniki podobno visokih davkov verjamejo, da bodo podjetja v vsakem primeru prodajala v Evropi, kritiki pa opozarjajo, da v vse bolj povezanem svetu v njej skoraj zagotovo ne bodo ustvarjala delovnih mest, čeprav tudi med njimi mnogi zagovarjajo večjo razvidnost. Pri evropski komisiji pa se za zdaj ne bojijo za davčno harmonizacijo, ampak samo proti nelojalni konkurenci.