Davčna razbremenitev srednjega sloja

Po besedah premierja Mira Cerarja ob nedeljskem prihodu na vrh EU in Turčije, gre za razbremenitev srednjega sloja in prispevek k zmanjšanju stroškov dela. Ključne spremembe na področju davkov in gospodarske politike pa še sledijo, verjetno v prihodnjem letu.

Po pojasnilih iz vlade, za katero je delovni konec tedna, je na poti v državni zbor novela zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki naj bi za dve leti davčno razbremenila srednji sloj z zmanjšanjem obremenitve tretjega davčnega razreda in ohranila četrti dohodninski razred nespremenjen. Državni zbor mora tak poseg v davčno lestvico uzakoniti do 31. decembra, tako da bo 1. januarja 2016 že veljal, zato mu vlada predlaga odločanje po nujnem postopku. Pričakovati je, da bo kolegij predsednika DZ danes že odločil tudi o tej prošnji.

Premik v ugodnejšo obdavčitev

Z novelo Zujfa namerava vlada za leti 2016 in 2017 spremeniti davčne stopnje za odmero dajatve, ki jih določa 122. člen zakona o dohodnini. Zgornjo mejo drugega davčnega razreda bo – če se bo državni zbor strinjal – potisnila navzgor z zdaj veljavnih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove.

Tako bo torej davčno osnovo, pri kateri še velja 27-odstotna obdavčitev, razširila za 1479,72 evra in tako razbremenila zavezance, ki so zdaj na dnu tretjega davčnega razreda. Po podatkih iz odmere dohodnine za leto 2013 predvidena izboljšava neposredno zadeva okoli dva odstotka ali 20.398 zavezancev, ki so na dnu tretjega razreda, toda pomagala bo tudi više uvrščenim, poudarjajo predlagatelji. »Razbremenjeni bodo vsi zavezanci z aktivnimi dohodki nad 1,5-kratnikom povprečne plače. Po podatkih iz odmere za leto 2013 ocenjujemo, da bo takih zavezancev skupaj 114.740 ali 12 odstotkov vseh.«

Na finančnem ministrstvu navajajo, da bo predlagana sprememba razbremenila zavezance z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 evra, kar ustreza približno dohodku 1,5 povprečne plače. Neto davčna osnova 20.400 evrov pomeni dvig mejne obdavčitve na 1,6-kratnik povprečne plače. Dodajajo še, da izračun upošteva obvezne prispevke za socialno varnost in splošno olajšavo, ki pripada vsem zavezancem.

Drugi davčni razred se zdaj razteza od davčne osnove, višje od 8021,34 evra pa do 18.960,28 evra. Zavezanci iz te skupine plačajo letno dajatev po formuli 1283,41 evra + 27 odstotkov zneska nad 8021,34 evra, torej nad spodnjo mejo drugega razreda. Tretji davčni razred zdaj vključuje davčne osnove nad 18.960,28 do 70.907,20 evra. Zavezanci iz te skupine plačajo dohodnino po formuli 4236,92 evra + 41 odstotkov zneska nad 18.960,28 evra, kolikor zdaj znaša spodnja meja tretjega razreda. Po predlogu vlade se bodo torej zavezanci z dna tretjega razreda z davčno osnovo do 20.400 evrov umaknili na vrh drugega in dajatev plačali po ugodnejši formuli za drugi, namesto za tretji razred (glej graf).

Zakonska osnova se izteka

Koalicija Mira Cerarja se je morala hitro odločiti, kako bo ukrepala, potem ko je bil minister za finance Dušan Mramor zaradi splošnega odpora gospodarskih interesnih združenj prisiljen odpovedati tako imenovano malo davčno reformo. Z njo so nameravali predlagatelji do leta 2020 na vrhu lestvice obdržati četrti dohodninski razred. Tega je sredi leta 2012 z zakonom za uravnoteženje javnih financ (Zujf) kot začasni ukrep za leti 2013 in 2014 uvedla vlada Janeza Janše, sedanja vlada pa ga je s spremembami in dopolnitvami 199. člena Zujfa lani novembra podaljšala do leto 2015.

Konec leta se bo zakonska osnova za četrti razred torej iztekla, in ker se je koalicija odrekla mali davčni reformi je morala poiskati novo rešitev za dohodnino, očitno takšno, da z njo ne bo okrnila proračunskih prilivov iz tega vira. Po izračunih ministrstva bodo predlagani posegi v dohodnino nevtralni za državni proračun in ne bodo zmanjšali prilivov vanj.

Odločitev koalicije, da ne bo le obdržala četrtega davčnega razreda, ampak hkrati nekoliko razrahljala dajatev na sredini lestvice, je mogoče razumeti tudi kot pogajalski dosežek vladne stranke SD. Socialni demokrati so 2. novembra namreč že objavili izhodišča za ekonomski program »za pravičnejše davke in močnejši srednji razred«.

Drugače pa vlada Mira Cerarja sploh ni prva, ki rahlja davčno breme na sredini dohodninske lestvice. To je namreč prav z Zujfom naredila tudi vlada Janeza Janše hkrati z uvedbo začasnega novega razreda s 50-odstotno davčno stopnjo na vrhu lestvice. S popravkom prek Zujfa je namreč zgornjo mejo drugega davčnega razreda 1. januarja 2013 že zvišala s 15.681,03 evra na sedanjih 18.960,28 evra ali z drugimi besedami z 1,3-kratnika takratne povprečne plače na 1,5-kratnik.

Druga izboljšava za tretji razred

Po predlogu vlade, o katerem se bo državni zbor še izrekel, na vrhu dohodninske lestvice torej ne bo sprememb. Novelo, s katero spreminja Zujf, vlada utemeljuje s podatki iz odmere dohodnine za leto 2013, ki jo je finančna uprava izvedla lani. Odmere za leto 2014 še ni končala, zato popolnih in dokončnih podatkov še ni, smo pa iz finančne uprave dobili začasni podatek o četrtem razredu: »Na osnovi statistične obdelave dohodnine do 31. oktobra je bilo v četrti dohodninski razred uvrščenih 3058 zavezancev, kar je manj kot 0,5 odstotka vseh. Zavezancem iz četrtega dohodninskega razreda je bilo odmerjene za okoli 133,432 milijona evrov dohodnine. To je 16 milijonov evrov več, kot če bi bili v tretjem razredu.«

Po podatkih za leto 2013 je bilo v četrtem razredu 3262 ali 0,34 odstotka vseh zavezancev. Skupaj so imeli 453,283.34 milijona evrov dohodka ali 2,82 odstotka vsega, povprečno 138.959 evrov na zavezanca. Ta skupina je za leto 2013 plačala 145,79 milijona evrov dohodnine ali 8,64 odstotka vse dohodnine, povprečno 44.695 evrov na posameznika – po izračunih za vse zavezance je leta 2013 povprečni znesek na zavezanca znašal 1743 evrov dohodnine.