Davčna zakonodaja spodbuja dolgoročno varčevanje

Davčna stopnja za vse kapitalske dobičke, ki so bili do zdaj 20-odstotni, se je z letošnjim letom povečala na 25 odstotkov.

Objavljeno
03. februar 2013 16.25
Ljubljana 16.01.2013 - Silvester Nezmah - Bankarna.foto:Blaz Samec/DELO
Andrej Motl, Posel in denar
Andrej Motl, Posel in denar
Donos, ki ga dosežemo z vlaganjem, lahko poleg stroškov, ki jih zaračunajo ponudniki finančnih storitev, občutno zmanjšajo tudi velike davčne obremenitve. O tem, kako vlagati na davčno učinkovit način, smo se pogovarjali s Silvestrom Nežmahom iz NLB.

Nežmah poudarja, da je z vidika davčne učinkovitosti naložbeni portfelj smiselno čim bolj razpršiti. Pri tem je del razpoložljivih sredstev smiselno imeti v naložbah, kjer se davčna obremenitev z ročnostjo zmanjšuje oziroma izniči.

V času krize in visokih obrestnih mer vlagatelji pogosto prisegajo na varčevanje v bančnih depozitih. Posledično so lahko davčno precej obremenjeni. Če izplačila obresti iz depozitov na letni ravni presežejo 1000 evrov, je vlagatelj obdavčen vsako leto znova, stopnja obdavčitve pa ne glede na ročnost varčevanja ostaja ista.

Pri tem ni zanemarljivo, da se je z začetkom letošnjega leta obdavčitev dohodka iz kapitala, kamor spadajo tudi obresti, povečala z 20 na 25 odstotkov – zavezanec plača davek od zneska, ki je višji od 1000 evrov. Pri dolgoročnih varčevanjih z izplačilom obresti ob koncu vezave se vlagatelj obdavčitvi lahko izogne tako, da se te obravnavajo, kakor da bi bile izplačane na letni ravni, če seveda pripis na letni ravni ne presega omenjenega zneska.

Dalj ko držimo naložbo, manj je davka

Naložbe v delnice, vzajemne sklade ali sklade ETF so obdavčene pri prodaji, višina davka pa je odvisna od tega, kako hitro se odločimo za odsvojitev. Osnovna obdavčitev v višini 25 odstotkov se po petih letih imetništva zniža na 15 odstotkov, nato pa vsakih pet let še za dodatnih pet odstotkov. Tako po 20 letih ustvarjeni dobiček ni več obdavčen.

Kot eno davčnih prednosti teh naložbenih vrst Nežmah poudarja možnost uveljavljanja izgube med istovrstnimi dohodki iz kapitala. Če, denimo, želi posameznik prodati delnico, ki mu bo prinesla dobiček, lahko davčno obremenitev zmanjša s hkratno prodajo druge delnice, s katero je imel izgubo.

Napoved dohodnine za dohodek iz kapitala mora vlagatelj po prodaji sicer oddati ne glede na dosežen donos, saj višino dobička oziroma izgube ugotavlja davčni urad. Pri tem se uporablja metoda zaporednih cen FIFO, po kateri se prve točke skladov ali delnic, ki smo jih kupili, kot prve upoštevajo tudi pri prodaji.

Pomembno davčno prednost vlagateljem ponujajo ponudniki krovnih vzajemnih skladov, pri katerih so mogoči prehodi med podskladi istega krovnega sklada, ki se ne obravnavajo kot prodaja točk sklada in tako tudi niso obdavčeni.

Izplačila dividend so obdavčena po 25-odstotni stopnji. Pri tem je običajno v rabi tako imenovani dokončni davek, kar pomeni, da izdajatelj lastniku delnic ali točk sklada ETF nakaže znesek izplačane dividende, ki je že zmanjšan za davek.

Pri varčevanju v naložbenem življenjskem zavarovanju se vlagatelj plačilu davkov lahko izogne po preteku desetih let od sklenitve pogodbe. Če pa se odloči za predčasen odkup zavarovalne police, mora plačati tako 6,5-odsotni davek na zavarovalniške posle kot tudi davek od kapitalskega dobička v višini 25 odstotkov.

Davčno še bolj ugodne so naložbe v obveznice in plemenite kovine, saj dobički pri teh sploh niso obdavčeni. Pri obveznicah so po 25-odstotni stopnji obdavčena zgolj izplačila kuponov.

Tudi nepremičnine obdavčene po padajoči lestvici

Pri prodaji nepremičnin smo zavezani plačilu davka na promet nepremičnin. Osnova za izračun je prodajna cena, razen če je več kot 20 odstotkov nižja od posplošene tržne vrednosti, zapisane v evidencah geodetske uprave. V tem primeru se kot davčna osnova določi 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti. Stopnja obdavčitve znaša dva odstotka.

Prodaja je obdavčena tudi z davkom na dobiček iz kapitala, pri katerem velja padajoča lestvica davčne stopnje, torej nam po dvajsetih letih lastništva davka pri prodaji ni več treba plačati. Davka smo opravičeni tudi, če smo lastniki nepremičnine postali pred letom 2002 ali če smo v njej imeli prijavljeno stalno bivališče in hkrati v njej prebivali zadnja tri leta pred prodajo.

Pri oddajanju nepremičnin je davčna osnova višina najemnine, obdavčitev pa je 25-odstotna. Od davčne osnove se lahko odbije 40 odstotkov normiranih stroškov ali dejanski stroški, če so ti višji.

Februarja oddajamo napovedi

Napoved dohodka iz bančnih obresti morajo varčevalci za leto 2012 oddati do 28. februarja, banke pa so varčevalce o doseženih obrestih morale obvestiti do 31. januarja. Do konca februarja morajo napoved oddati tudi tisti, ki so v preteklem letu prodali točke vzajemnih skladov, ETF-skladov ali delnice. Za prejeta izplačila dividend in za dosežene dobičke pri predčasnem odkupu police življenjskih zavarovanj nam napovedi ni treba oddati, če je izplačevalec davek že plačal v imenu davčnega zavezanca. Če pa je zavezanec ta dohodek prejel od izplačevalca, ki ni plačnik davka, denimo iz tujine, pa mora napoved oddati sam. Čas za to ima do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje.

Napoved za dobiček iz prodaje nepremičnin mora davčni zavezanec vložiti najpozneje v 15 dneh po prodaji. V tem roku morajo napoved za odmero dohodnine oddati tudi tisti, ki so prejeli dohodek iz oddajanja nepremičnin. Če so takšen dohodek prejemali več mesecev v letu, pa morajo napoved oddati najpozneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.