Davčne blagajne odvisne od obračuna DDV

Katere ukrepe proti sivi ekonomiji bo še uvedla vlada – morda davčne blagajne –, je odvisno od zavezancev.

Objavljeno
18. november 2013 19.54
cropix/Fiskalne blagajne 281212
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – O davku na dodano vrednost (DDV) za zdaj nič novega. Vlada in DURS še nista razkrila, kaj so pokazali obračuni davka, ki so jih zavezanci oddali do 30. oktobra. Podrobnosti pričakujemo prihodnji teden. Od teh poročil bo odvisno, ali se bo vlada vrnila k vprašanju o davčnih blagajnah, je napovedal minister Dejan Židan, ki v vladi usklajuje dejavnosti proti sivi ekonomiji.

Pri plačilu z gotovino večje tveganje za utajo

»Nadzori namreč izvajamo sistematično, v več fazah, zato je težko prikazovati rezultate sproti, ko postopki še niso zaključeni,« odgovarja Stojan Glavač iz davčne uprave (Durs) na neučakana vprašanja o oktobrskih obračunih.

Do konca oktobra so obračune davka na dodano vrednost namreč oddali tudi zavezanci, ki davčni upravi poročajo vsake tri mesece: med 99.390 zavezanci za DDV jih je 56.658 s trimesečnimi obračuni. Nazadnje, do 30. oktobra, so v davčni obračun zajeli julij, avgust in september. Od te skupine zavezancev je davčna uprava torej obračune dobila prvič, odkar je 1. julija dobila boljša orodja oziroma večja pooblastila za preprečevanje poslovanja zavezancev brez plačila davkov. V tej skupina malih zavezancev je po merilih davčne uprave tveganje za utaje večje, ker velik obseg plačila poteka v gotovini. Jesenski obračuni bodo pokazali, ali so julijski predpisi dovolj povečali prilive iz DDV.

Davčne blagajne so uspešnica an Hrvaškem, toda ...

Poročila o velikem povečanju davčne osnove pri zavezancih, o kateri so poleti šest mesecev po uvedbi davčnih blagajn poročali sosedje Hrvati, so tudi v slovenski javnosti spodbudili velika pričakovanja o takšni obliki nadzora nad zavezanci. Strokovnjak za nacionalne račune v Statističnem uradu republike Slovenije Andrej Flajs opozarja, da se davčne blagajne v Sloveniji najbrž ne bi obnesle enako kakor pri sosedih. Velik učinek davčnih blagajn, ki so jih sosedje začeli uporabljati 1. januarja lani, pojasnjuje z velikim obsegom turistične in z njo povezane gostinske dejavnosti v nekaj poletnih mesecih.

»Davčne blagajne, so se pokazale kot zelo primeren ukrep na Hrvaškem. Rad bi povedal, da tak ukrep v Sloveniji ne bi bil niti približno tako učinkovit, kot je bil na Hrvaškem. Zakaj so bile davčne blagajne pri sosedih  tako učinkovite? Zato ker ima Hrvaška v razmeroma zelo kratkem obdobju, v enem mesecu in pol, pretežni del turističnega priliva. Gre za okoli 8 do 10 milijard evrov. Od tu tako povečanje davčne osnove. Ni je kontrole, ni davčne uprave, ki bi lahko sledila tolikšnemu obsegu prilivov v kratkem obdobju,« razmišlja strokovnjak za statistiko.

Slovenci so se že igrali z računi

Različni raziskovalci navajajo različne podatke o obsegu sive ekonomije v Sloveniji. Po ocenah statističnega  urada, ki je dolžan uporabljati metodologije po evropskih statističnih smernicah, je obseg sive ekonomije v Sloveniji primerljiv z 8,3 odstotka bruto domačega proizvoda, torej letno na ravni okoli 3,5 milijarde evrov. Vlada Alenke Bratušek namerava za prepričevanje javnosti, da je siva ekonomija škodljiv pojav, prek projekta Vklopi razum, vzemi račun letos porabiti okoli 120 tisoč evrov in prihodnje leto celo dvakrat toliko.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja srbske davčne uprave Ivan Simič ne verjame v takšno prepričevanje javnosti, naj jemlje račune, in se čudi visokemu znesku, ki ga namerava vlada porabiti prek tega projekta. Dosti boljši se mu zdi pristop srbske davčne uprave s privlačno nagradno igro: potrošniki ji pošiljajo račune in se tako v žrebanjih potegujejo za osebni avtomobil in druge nagrade. 

Imajo blagajne, zakaj potrebujejo nagrade?

Slovenci so nagradno igro z računi in privlačnimi nagradami, tudi avtomobilom, spoznali leta 1999, ko je država uvedla davek na dodano vrednost. »Dobili smo veliko računov. Takrat se je 150 inšpektorjev ukvarjalo le s tem. Če so odkrili napako pri davku na dodano vrednost, so preverili še širše poslovanje izdajatelja,« je dobre stare čase opisal tedanji generalni direktor davčne uprave Stojan Grilj.

Toda, sprašujemo Ivana Simića, zakaj Srbija, ki od leta 2004 uporablja davčne blagajne, o katerih že kar »sanja« slovenska javnost, potrebuje še nagradne igre? »Ker je potrebno razvijati davčno moralo in ker je sedanji sistem davčnih blagajn zastarel, saj prek njih ni možna on-line kontrola. Veliko boljši bo nadzor z novimi davčnimi blagajnami, kakršne imajo na Hrvaškem, ki jih načrtujemo prihodnje leto,« odgovarja sogovornik.