Davčni dolg je že po enem letu težko izterjati

Ljubljana – Izterjati je mogoče več davčnega dolga, tudi po veljavnih zakonih, a z dodatnimi dejavnostmi. Tako posvet o davčnem dolgu pri ministru za finance povzemajo nekateri udeleženci. »Nadaljevali bomo pogovore o posameznih vprašanjih, ki so bila danes izpostavljena,« sporočajo z ministrstva.

Minister za finance Dušan Mramor je sklical pogovor o davčnem dolgu s predstavniki vseh blagajn javnega financiranja in še več drugih ustanov. Vabilo na včerajšnji pogovor sta dobili obe združenji občin, torej Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), državno pravobranilstvo, finančna uprava, ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za pravosodje. Na dnevnem redu sta bili dve točki: uvedba morebitnih dodatnih ukrepov za učinkovitejše poplačilo davčnega dolga in pregled davčnega dolga s težavami pri poplačilu.

»Na sestanku so predstavniki povabljenih ustanov izmenjali stališča o možnosti za učinkovitejše poplačilo dolga znotraj veljavnih zakonov in opredelili področja, na katerih bodo treba izpeljati dodatne dejavnosti,« so nam po srečanju povedali na ministrstvu. Predlogi, o katerih so se pogovarjali, za učinkovitejše poplačilo dolga še niso primerno »strukturirani in usklajeni«, da bi jih že lahko razkrili. Neuradno je mogoče zvedeti še, da je bil v ospredju pogovora dolg za socialne prispevke. Na ministrstvu so za srečanje pripravili gradivo, v katerem ugotavljajo, da dolg, »ki je daljši od enega leta, precej zmanjšuje uspešnost izterjave«.

Zpiz In ZZZS za izboljšave

Podatke o davčnem dolgu dvakrat na leto zbere finančna uprava. Nazadnje so vladi poročali o prvem polletju leta 2014, načrtujejo, da bodo drugo polletje popisali marca. Velikih premikov med dvema poročiloma doslej ni bilo. Skupni davčni dolg je 30. junija 2014 dosegel vrednost 1,447 milijarde evrov: v tem znesku je bilo 856,14 milijona evrov tako imenovanega aktivnega dolga in 590,97 milijona evrov pogojno izterljivega. »Pri pogojno izterljivem dolgu je poplačilo dolga v največji meri odvisno od zaključka sodnih postopkov – prisilne poravnave, stečajnega postopka, stečaja zapuščine, izvršbe iz nepremičnega premoženja,« pojasnjujejo v finančni upravi. Konec junija 2014 je bil skupni davčni dolg 1,7 odstotka nižji kot konec decembra 2013 – aktivni je bil manjši za 5,1 odstotka in pogojno izterljivi za 3,5 odstotka.

Podatke o skupnem davčnem dolgu je od ustanovitve 1996 objavljala tudi davčna uprava. Njena statistika za pretekla leta kaže, da je bil zaradi različnih vzrokov v dolgu vseskozi velik delež prispevkov za socialno varnost pri dveh javnih blagajnah, ki je dosegel tudi 39 odstotkov. Zdaj znaša delež dolga za socialne prispevke dobrih 30 odstotkov skupnega davčnega dolga dolga. Pri pokojninski blagajni je bilo ob polletju lani 187,8 milijona evrov aktivnega dolga in 110,4 milijona evrov pogojno izterljivega, pri zdravstveni blagajni 95,5 milijona evrov aktivnega in 48,8 milijona evrov pogojno izterljivega dolga. Pretežni delež, dve tretjini skupnega davčnega dolga – 522,1 milijona evrov izterljivega in 416,5 milijona pogojno izterljivega – izvira iz dajatev, ki pripadajo državnemu proračunu.

Na vprašanje, kakšne predloge o učinkovitejši izterjavi davčnega dolga so imeli na sestanku pri ministru za finance, nam iz Zpiza odgovarjajo: »Udeleženci smo se strinjali, da je treba za še boljše poplačilo davčnega dolga izvesti določene ukrepe, tako prek sprememb zakonodaje kot prek centralizaciji določenih postopkov. Zavod se je strinjal s predlaganimi aktivnostmi ministrstva za finance za učinkovitejše poplačilo davčnega dolga.« Na ZZZS poudarjajo, da je pomembno »vzpostaviti pravo evidenco terjatev do zavezancev za plačilo prispevkov«, zato predlagajo popravke zakonov, tako da bodo morale pravne osebe oddajati obračune davčnega odtegljaja za pretekli mesec, »ne glede na to, ali je do izplačila neto prejemka tudi prišlo«. Strinjajo se z izhodiščem ministrstva za finance, da je dolg, ki je daljši od enega leta, že težko izterjati, »zato velja hitreje ukrepati v primeru neplačila prispevkov, torej takoj sprožiti izvršbo za dolg«.

Slaba sestava davčnega dolga

Finančna uprava je lani od dolžnikov zahtevala poplačilo 1,389 milijarde evrov dolga, izterjati ji ga je uspelo 537,15 milijona evrov: 225,63 milijona evrov prek opominov, 19,67 milijona prek telefonskih pozivov k plačilu in največ, 291,85 milijona evrov prek izvršbe. »Ocenjujemo, da je izvršba dobro pokrita z zakonodajo, za manjše pomanjkljivosti, ki se pokažejo v praksi, dajemo predloge in pobude zakonodajalcu,« pojasnjujejo v finančni upravi, kjer ugotavljajo tudi, da je zaradi različnih okoliščin pri dolžnikih dolg vse teže izterjati. Med najpogostejšimi vzroki za neuspešno izvršbo je prav insolventnost dolžnika.

Država je večje poplačilo daajtev poskušala doseči z javnim seznamom dolžnikov, ki ga finančna uprava objavlja od aprila 2013. Na njem so pravne osebe in posamezniki, pri katerih je dolg višji od pet tisoč evrov in starejši od 90 dni. Najnovejši seznam je objavila 10. februarja, primerjava z januarskim pokaže: »V zadnjem mesecu je 1169 zavezancev poplačalo 9,991 milijona evrov dolga.« Na februarskem seznamu je 51 več dolžnikov kot mesec prej, dolg se je povečal za 3,6 milijona evrov.

Na javnem seznamu dolžnikov je zdaj 4801 pravnih oseb s 604,06 milijona evrov dolga in 12.957 fizičnih oseb s 382,49 milijona evrov dolga: 3029 ali 17,1 odstotka dolžnikov je v insolventih postopkih, kar pomeni, da se je pri njih začel postopek za stečaj ali prisilno poravnavo. »Od skupnega zneska je 486 milijonov evrov ali 49,3 odstotka dolga pri zavezancih s seznama, ki so v insolventnih postopkih,« dodajajo v finančni upravi. Takšna sestava davčnega dolga ni spodbudna za izterjavo in javne »upnike«, ki čakajo na poplačilo.